Beneški filmski festival 2022: Lord of the Ants, On the Fringe in Saint Omer
-
- 7 septembra, 2022
- 16:45
Predzadnji dan našega obiska filmskega festivala je v polnem teku in tokrat smo si ogledali tri filme. Začeli smo ob zdaj že klasičnih jutranjih urah z Lord of the Ants. Nadaljevali smo popoldne s še enim filmom Penélope Cruz in končali dan proti večeru s projekcijo filma Saint Omer.
Preverite še naše druge dneve:
Z Lord of the Ants se vrnemo v 60-ta v Rim, kjer spoznamo Alda Braibantija, ki se ukvarja s mirmekologijo oziroma s proučevanjem mravelj. Zaradi spolnega razmerja z moškim ga spravijo na sodišče, kjer ga hočejo zaradi ‘zločina’ zapreti. V filmski industriji smo zadnje čase dobili ogromno podobnih filmov, ki nagovarjajo močno problematiko, staro več desetletij. Tudi tukaj je to predstavljeno na korekten način, a vse skupaj nima dodane vrednosti.
Igralci svoje delo odpravijo nadpovprečno, kadri pa so precej osnovni. Rim smo že obiskali v številnih različnih filmih, zato nam tudi tega režiser ne predstavi na novo. Razen ideje in pomembnosti problematike ni precej lastnosti, ki bi izstopale ter film povzdignile na najvišjo raven. Če vam omenjene tematike niso znane od prej, je film vseeno vreden ogleda.
Drugi film dneva je bil On the Fringe, kjer je ena glavnih igralk v filmu ponovno Penélope Cruz. Film govori o problematiki v Španiji, saj govori o prisilno izselitvijo zaradi neplačevanja ali bankrotiranja. Spremljamo različne like v roku 24 ur in v tem pogledu spominja na filma Crash ali Magnolia, a neuspešno.
Večkrat imamo zelo nesmiselne zaključke, predvsem pri zgodbi lika Germana in njegove mame. Vse skupaj deluje za lase privlečeno, saj nas postavi v resnični svet, ampak nam večkrat predstavi dogodke, ki se prekrivajo, za kar obstaja skoraj nična verjetnost, da bi se zgodilo oz. meji na nemogoče. Vsi trije liki imajo tudi velike napake in negativne lastnosti, ki jih ne moremo spregledati in zaradi tega niso všečni. Posledično nam ne dajo razloga, zakaj bi nam bili všeč in bi nam zanje ali druge bilo preveč mar.
Nazadnje smo si ogledali Saint Omer, ki je bil za kanček večje razočaranje, kot prejšnja dva. V tem filmu spremljamo glavni lik, ki se bori z nosečnostjo in pokriva dogodek na sodišču zapornice Laurence Coly. Ta je obtožena umora svoje 15-mesečne hčerke, ki je tragično utonila na plaži v Franciji.
Skoraj celotno dogajanje je umeščeno v sodno dvorano, kjer nas mora že od samega začetka k ogledu napeljati zanimanje primera, ki ga spremljamo. Režiser pričara dober občutek tega, da smo poleg njih v sodni dvorani, ampak tukaj se tudi konča. Dogajanje je prepočasno, dogaja se na eni lokaciji in je omejeno. Zaradi tega moramo pozorno spremljati dialog, ki se zaradi dramatičnega učinka prav tako odvija počasi.
Film nam postavi nekatera pomembna vprašanja o tem, kako biti dobra mama, a nam do tega trenutka za to več ni mar. Ogleda vam zaradi naštetih razlogov ne bi priporočali.
