Beneški filmski festival 2022: Brendan Fraser bo lovil vse nagrade

Tretji dan beneškega filmskega festivala je v polnem teku in tokrat smo si uspeli ogledati kar štiri filme. Zgodaj zjutraj smo prispeli v dvorano Sala Grande, kjer smo si najprej ogledali Master Gardener, nato pa še Argentina 1985. V dvorani Sala Darsena smo nadaljevali s projekcijo Autobiography in dan končali z The Whale.

 

Kot rečeno, najprej smo si ogledali film Master Gardener, ki je nova karakterna študija Narvela Rotha (Joel Edgerton), vrtnarja parka polnih prelepih rož vseh vrst. Za njim je temna zgodovina za katero ve le peščica ljudi. Dodatno pa se vse zaplete s prihodom Maye (Quintessa Swindell). Paulu Schraderu je po Preporodu (2017) in Števcu kart (2021) ponovno uspelo režirati odlično dramo, ki se osredotoča na glavni lik. V njej so odlični vsi igralci, predvsem pa izstopa Joel Edgerton, ki je skrivnosten, ustrežljiv in ponekod tudi robotski. Delno v nekaterih aspektih govora in mimike spominja na lik Mikea Ehrmantrauta iz serije Better Call Saul. Njegov glas je idealen za pripovedovanje zgodbe, zato so prizori, ko zapisuje v svojo knjigo prijetni in nas nežno pripeljejo v naslednjo dogajanje. Na določenih točkah je film sicer malenkost prepočasen, a ga presenetljivi dogodki vseskozi ohranjajo zanimivega.

Metafore, ki jih je Schrader zapisal med rožami in svetom so vrhunske. Dialog in redki komični vložki so impresivno izpeljani in film absolutno deluje. Zelo je podoben Števcu kart v smislu beleženja misli glavnega lika in pri tem, da se mora glavni lik ukvarjati z novim vajencem. Kadri so blesteči in Paul Schrader je v nekaj filmih uspešno zgradil svojo režisersko identiteto. Ogled priporočamo, a vseeno moramo opozoriti na specifičen stil, ki ne bo ustrezal vsem.

Argentina 1985 je presenetljivo zabaven film o zločinih, ki jih je naredila vojska v državljanski vojni znani tudi kot “umazana vojna”. Ta izraz je argentinska vojaška hunta uporabljala za obdobje državnega terorizma v Argentini med letoma 1976 in 1983. Vse se je spremenilo 1985, ko so se podali na pregon za vojsko in poskusili spraviti generale v sodno dvorano ter nato v zapor. Veliko oziroma skoraj celoto filma preživimo v sodni dvorani, kjer se odvijajo sodne seje. Za vse, ki vam je vojna in razsodba tuja je ogled obvezen, saj film uporablja ogromno komičnih vložkov, čustvene zgodbe in zabavo, da nam razloži situacijo, ki se je takrat odvijala. Gre za dober film, ki opiše pomemben čas za Argentino in njeno problematiko z diktatorstvom ter vojsko.

Tretji film dneva je indonezijski Autobigraphy režiserja Makbula Mubaraka, ki se bori za nagrado na festivalu v kategoriji Orizzonti. Spremljamo dečka, ki ima očeta v zaporu, brat dela v tujini, on pa je zapuščen v hiši generala Purne, kjer skrbi zanjo. Purna se vrne v dom, začne svojo politično kampanjo in hitro postaneta bližnja prijatelja oziroma razvijeta razmerje podobno sinu in očetu. Vse se spremeni, ko najdeta vandaliziran plakat kampanje in Rakib začne iskati storilca. Žal evropski art film nima precej pozitivnih adutov. Režija je povprečna in nas na nobeni točki ne osupne, igralci se ne izkažejo najbolj in razplet nima dovolj dobrega motiva. Zaradi naštetih razlogov ne bi nujno priporočali ogleda, a vseeno je bilo v občinstvu kar nekaj zadovoljnih obrazov, ki vas bi mogoče lahko prepričali v nasprotno.

Najboljše smo pustili za konec je stavek, ki v tem primeru še kako drži. The Whale režiserja Darrena Aronofskyega je izpolnil visoka pričakovanja vseh, ki smo čakali vrhunski izdelek. Film govori o moškem, ki se bori z debelostjo in razmerjem med njim in njegovo hčerko. Absolutno vsi igralci so odigrali odlično, a glavni igralec Brendan Fraser ter v filmu njegova hčerka, Sadie Sink, sta povzdignila svojo igro na še višjo raven. Močna predstava igralcev je pomembna, saj je film povzet po gledališki igri in se večinoma dogaja v enem prostoru.

sadie sink v the whale

Tukaj režiser hitro postane omejen in mora kompenzirati prikazovanje prostor na sto in en način. To sicer Aronofsky izpelje učinkovito, a vseeno se ponekod film mogoče malenkost vleče, dokler ne pridemo do vrhunca v zgodbi. Film bo zagotovo ne glede na obseg kampanje močen kandidat na oskarjih, saj se lahko prismukne v skoraj vsako kategorijo. Zagotovo lahko pričakujemo močno kandidaturo za Brendana Fraserja in mogoče tudi Sadie Sink. Tudi Aronofsky si lahko obeta kakšno nominacijo. Ogled filma vam močno priporočamo, a zaenkrat še ni razkrito kdaj bo prispel v Slovenijo. Pričakujemo ga konec leta.

Sorodni članki

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top