Recenzija: Tekač

»Višja pričakovanja ostala neizpolnjena«

Ali obstaja zgodba, ki je Stephen King še ni napisal? Težko verjamemo, ampak z veseljem pogledamo prav vsako priredbo njegovih zgodb na velikem platnu, saj pogosto ponudijo drzne in zabavne ideje. Če pa v režiserski stolček posadimo še Edgarja Wrighta, dobimo izkušnjo, ki je nedvomno zabavna in ima svoje močne trenutke, a nas vseeno ne prepriča tako kot njegovi najboljši filmi doslej.

Tekač oziroma The Running Man govori o istoimenski televizijski oddaji, v kateri se trije tekmovalci skušajo prebiti skozi trideset dni kjerkoli na svetu. V tem času morajo preživeti, medtem ko jim za petami ves čas dihajo lovci, ki so najeti, da jih ujamejo in ubijejo. Pri vsem skupaj sodeluje cel svet, saj lahko gledalci za nagrado izdajo lokacijo tekačev. Glavni lik je Ben Richards, ki ga igra Glen Powell, moški, ki nujno potrebuje denar za svojo hčerko, da bi ji priskrbel zdravila in ji omogočil boljše življenje, daleč stran od obupnih razmer v Slumu.

Najprej se je treba ustaviti pri Glenovi igri, ki je res dobra in povsem primerna za akcijsko komično pustolovščino. Poleg njega veliko vlogo igra glavni zlikovec Dan Killian, ki ga igra Josh Brolin in praktično nikoli ne razočara. Vredno je omeniti tudi Michaela Cero kot Eltona Perrakisa, saj je že stalnica v Wrightovih filmih in doda tisto potrebno komično živahnost, čeprav se na ekranu ne zadrži prav dolgo.

Glavna tematika filma je močna, a že večkrat videna. Predstavlja korporacijo, ki stoji nad pravili in ima nadzor nad celotnim svetom, na drugi strani pa junaka, ki skuša sistem razbiti ter poskrbeti za sebe in svojo družino. Veliko je poudarka na tem, da Richards vse počne zaradi svoje hčerke, hkrati pa se postopoma razvije še zgodba o revoluciji. Zamislite si tekmovalce kot da jih lovijo ICE »policisti«, če povlečemo paralele s trenutnim dogajanjem v ZDA.

Pomembno je tudi izpostaviti, kako nevarni so lahko tehnološki napredki in umetna inteligenca. Večkrat vidimo, da Killian brez težav spreminja Richardsove izjave in lovi zgolj rekordno gledanost. Na voljo ima na stotine tehnoloških pripomočkov, s katerimi lahko izsledi tekmovalce, zato se zazdi, da je smrt skoraj neizogibna. Film jasno nakaže, da je tak način zabave neetičen, skoraj kot vrnitev v čase rimskega koloseja. A ljudje kljub temu gledajo in s tem še naprej hranijo korporacijo, ki že tako obvladuje svet.

V primerjavi s prejšnjimi Wrightovimi filmi znova dobimo solidno komedijo in dobre akcijske prizore, a žal film ne doseže svojega polnega potenciala. Tematika je resna, a je hkrati predstavljena na komičen način, kar je težko uravnotežiti. To je skozi film precej opazno. Hitrost dogajanja se pogosto sunkovito spremeni, kar nam občasno daje občutek, da se film vleče ali da je predolg.

Kljub temu je izkušnja v kinu več kot zabavna in film bi vseeno priporočali, a za hollywoodsko produkcijo s sto milijoni proračuna smo pričakovali nekaj več.

Film je na voljo v vseh večjih kinematografih po Sloveniji.

Ocena: 3/5