Recenzija: Street Fighter
»Kaotična nostalgična zabava«
Film Street Fighter temelji na videoigri, ki je že leta 1994 dobila svojo prvo filmsko priredbo, vendar ta ni bila preveč uspešna. Ker so se tudi pri novem filmu odločili za kar nekaj vprašljivih igralskih izbir, pri katerih so stavili na zvezdniško moč namesto na ustreznost igralcev za posamezne vloge, smo lahko pričakovali podoben rezultat. Čeprav je nova priredba nekoliko boljša, vseeno ne moremo reči, da gre za drastično izboljšanje.
Dogajanje filma Street Fighter (2026) je postavljeno v leto 1993, ko se odtujena borca Ryu (Andrew Koji) in Ken (Noah Centineo) po tem, ko ju rekrutira Chun-Li (Callina Liang), znova znajdeta na enem največjih in najprestižnejših borilnih turnirjev na svetu. Na prvem turnirju je zmagal Ryu, a tokrat svoje mesto na vrhu išče Ken. Vendar pa je vse skupaj načrtoval M. Bison (David Dastmalchian), da bi pridobil še več moči.
Videoigra je znana po svojem animiranem slogu, zaradi česar imamo tudi v filmu nekaj animiranih vložkov, ki so daleč najboljši del celotnega filma. Skozi njih spoznavamo zgodbo brez nepotrebnega dialoga, poleg tega pa smo deležni tudi prekrasnih animiranih borb. To je odličen dodatek filmu, saj si ne želimo, da bi animirani vložki preveč prevladovali, ker že imamo na voljo animirane filme in serije o Street Fighterju.
O igralcih bi se dalo veliko debatirati, saj nekateri svoje delo opravijo fantastično, drugi malo manj. Sicer scenarij ni najbolj naklonjen vsem, a moramo izpostaviti dvojec Ryu in Ken, ki se solidno odreže. Pri M. Bisonu, ki je eden od poglavitnih likov, pa ni videti, da bi bil David Dastmalchian prava izbira, saj je njegova igra pretirana na tisoč obratov. Skozi celoten film sta pri skoraj vsakem liku prisotna napihnjenost in pretiravanje, zaradi česar film izpade izredno neresen in otročji. Šale lahko prav tako označimo kot »cringe« šale v Marvelovem slogu, le da so tukaj še bolj otročje, zato v resnici nikoli niso posebej smešne.
Turnir je tudi eden od elementov, ki jih niso dovolj izkoristili za akcijo, temveč predvsem za napredovanje zgodbe, saj se večina borb sploh ne zgodi ali pa jih enostavno ne vidimo. Ko slišiš besedo turnir, verjamem, da bi si ga kot gledalec želel tudi ogledati vsaj v neki meri, a je bil v tem primeru skoraj brezpredmeten. Nasploh pa so akcijske sekvence solidno izpeljane, čeprav je ponekod animacija med borbami še vedno zelo nerodna in je veliko prostora za izboljšave. Na primer ognjeni učinki pri Akumi ter različne leče oziroma oči, ki so jih uporabljali za Akumo in Dark Ryuta, so dajali občutek nizkoproračunskega filma.
Prav tako moramo izpostaviti montažo in izbiro glasbe, ki v kombinaciji predstavljata eno najbolj nesmiselnih odločitev v filmu. Imamo film, ki se dogaja leta 1993, ustvarjalci pa so se odločili za večinoma moderno glasbo, ki velikokrat niti ne ustreza prizorom in daje občutek, da gledamo TikTok montaže. Poleg tega montaža skozi celoten film ustvarja kaotičen tempo in nas meče iz enega segmenta v drugega, velikokrat brez pravega smisla. To je bilo precej očitno pri prizorih s Chun-Li, kjer je režiser prehajal od seksualizacije lika do bizarnih prehodov med prizori. Skozi film je bilo velikokrat prisotno tudi nepotrebno seksualiziranje likov, kar je bilo najbolj opazno pri Chun-Li (kot je bilo to prisotno že v času promocije filma) in tudi pri drugih ženskih likih.
In nazadnje, zakaj točno so se odločili, da bosta Ryu in Ken imela pesem »What’s Up?« skupine 4 Non Blondes za svojo skupno pesem, ki jo skozi celoten film neštetokrat uporabljajo v najbolj nesmiselnih trenutkih? Takrat dobimo občutek, da film zelo očitno cilja na precej mlajšo ciljno skupino in da starejši gledalci pri ogledu novega Street Fighterja nimajo kaj iskati. Za piko na i pa se zgodba s tem filmom sploh ne zaključi, ampak nas na koncu pričaka cliffhanger, ki nam da vedeti, da bomo morali na nadaljevanje zgodbe počakati do drugega filma.
Film je na voljo v vseh večjih kinematografih.
Ocena: 2/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Animirani vložki
- Ryu, Ken in Chun-Li
MINUSI
- Otroški TikTok humor
- Pretirano seksualiziranje likov
- Kaotična montaža
- Nesmiselna izbira glasbe
- Zadetek v prazno pri nekaterih igralskih izbirah
Viri slik: movieweb.com, aol.com, polygon.com, Paramount
