Recenzija: Digger
»Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«
Težko pričakovana komedija Digger režiserja Alejandra G. Iñárrituja je končno prišla na velika platna. V njej blesti Tom Cruise in s svojo predstavo cilja na svojega prvega oskarja. Digger je film, ki bo prinesel močna mnenja na obeh straneh. Kritiki niso bili najbolj navdušeni, občinstvo pa je na drugi strani veliko bolj pozitivno naravnano. Nazadnje se je v žanru komedije Innaritu opekel z naslovom Bardo in tudi tokrat, kljub temu da gre za boljši film, nas ni popolnoma prepričal.
Film govori o Diggerju Rockwellu (Tom Cruise), starejšem naftnem mogotcu, ki tajno sodeluje s predsednikom Compsonom (John Goodman) pri projektu, s katerim dovoljuje Diggerjevemu podjetju črpanje nafte na Aljaski in Grenlandiji. Po številnih opozorilih, ki jih Digger ignorira, pride do svetovne nevarnosti, ko se ledena polica začne pomikati proti Evropi. Takrat se začne reševanje problema, do katerega sploh ne bi smelo priti.
Najprej moramo izpostaviti igralske vložke, začeli pa bomo pri prvi zvezdi Tomu Cruiseu, ki so mu vedno ustrezali ekscentrični liki, kot smo že videli v filmih kot sta Tropski vihar in Rock of Ages. Tudi v tem primeru je prav on eden od glavnih razlogov, zakaj film deluje, saj vanj večkrat vnese ogromno energije, ki se prenese na gledalca. Če bi ocenjevali film zgolj po enem prizoru, bi lahko brez težav prizoru monologa dodelili čisto petko, saj je tisti, ki nas po počasnem začetku vrne nazaj v akcijo. Žal pa se po tem prizoru film ponovno nekoliko ustavi.
Poleg Toma Cruisea v stranski vlogi prav tako blesti Riz Ahmed kot Ganesh, ki vedno znova dokazuje, da si vse vloge zasluži s trdim delom in talentom. Vsi ne bodo nujno navdušeni nad likom Johna Goodmana kot predsednika Compsona, vendar z njegovimi gestikulacijami vseeno poskuša lik povzdigniti čim višje. Nazadnje je vredno izpostaviti še Sandro Hüller kot Emmo, polsestro Diggerja, ki enostavno ne ve, kaj je to slaba igralska predstava.
Režiser Alejandro G. Iñárritu je skoraj z vsemi sestavinami zadel, a ko pride do same zgodbe v žanru komedije, mu enostavno ne uspe, saj smo na velikem platnu dobili velik kaos in več različnih idej, hkrati pa se vedno znova vrača k bistvu filma. Glavni ideji in kritiki režiserja sta kapitalizem in uničevanje okolja (specifično podnebne spremembe), hkrati pa temu dodaja še eno plast, kjer izpostavi iluzijo rešitelja človeštva. Digger je tisti, ki je povzročil katastrofo, a se hkrati predstavlja kot oseba, ki lahko reši človeštvo pred njo, kar pa je zelo ironično.
Tempo filma močno trpi tudi zaradi vzporedne zgodbe, ki nikakor ne prispeva h glavnim idejam in nima nikakršnega vpliva na karkoli pomembnega v glavni zgodbi. Kritika Fossil Fools pa je upravičena, saj gre za poglavitni del filma, čeprav »to ni bistvo in tega ne moremo kritizirati«. Skoraj dve uri filma moramo poslušati dialoge, v katerih liki vzklikajo in pretiravajo, satira pa gre do mere, ko postane neznosna, saj film predhodno ne zgradi dovolj povezave z liki in preveč hiti, kar lahko gledalca pusti apatičnega. Film se potem samo spotika, kot se na začetku spotikajo liki ob Diggerjevo lopato.
Najbolj očitna primerjava, ki se je pojavila že v času napovednikov, je s filmom Dr. Strangelove režiserja Stanleyja Kubricka, vendar ne moremo reči, da doseže te višave, saj komedija enostavno ne doseže njegove ravni. Film želi povedati veliko, morda celo preveč, pri čemer različne ideje in žanrski pristopi nikoli ne uspejo zares zaživeti kot smiselna celota v vsej absurdnosti, satiri in družbeni kritiki.
Film je na voljo v vseh večjih kinematografih, ogled pa priporočamo, da si ustvarite svoje mnenje.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Igralski predstavi Toma Cruisea in Riza Ahmeda
- Zanimiva družbena kritika
- Nepozaben Cruiseov monolog
MINUSI
- Nepotrebna vzporedna zgodba
- Pretirana in utrujajoča satira
- Neusklajeni žanrski pristopi
Viri slik: courant.com, Warner Bros, Warner Bros, Blitz
