Recenzija: Stena – Vzpon do zlata

»Važna je pot, ne rezultat«

Športni dosežki in vrhunski rezultati so zgodbe, ki imajo posebno moč. Povezujejo lahko ne samo ljudi, temveč cele narode. Razveseljujejo lahko športne navdušence in vlivajo sanje vsem bodočim športnikom. Zato smo lahko izjemno hvaležni, da so ustvarjalci prepoznali trdo delo najboljših plezalk na svetu (z našo Janjo Garnbret na čelu), in se skozi inspirativen dokumentarni film poklonili vsem športnikom nasploh.

Zgodbe iz sveta športa so zgodbe odrekanja, nečloveških fizičnih in mentalnih naporov, vzponov in padcev ter zgodovinskih uspehov, ki lahko služijo tudi kot velika inspiracija daleč iz sveta športa. Da pa lahko dosežejo ta namen, pa morajo biti zgodbe vidne in razvidne.

Zato je dokumentarni film Stena – Vzpon do Zlata, (ki prikazuje osupljivo potovanje športnic do sodelovanja na olimpijskih igrah) že s svojim namenom stopil v izjemno velike čevlje, ter z zgodbami glavnih junakinj obljubil zares zelo veliko – na srečo je v vseh aspektih zadel v polno in s tem ustvaril izkušnjo, ki jo je več kot vredno videti.

Sam koncept filma je sila enostaven, vendar tako močan, da se ob trenutkih tudi zarosijo oči. Prikazuje namreč priprave štirih plezalk (naše šampionke Janje Garnbret, Američanke Brooke Raboutou, Japonke Miho Nonaka ter Angležinje Shaune Coxsey), ki so skozi kvalifikacije prišle na prvo olimpijsko plezalno tekmovanje ter so se leta 2021 potegovale za odličja na olimpijskih igrah v Tokiju.

Vendar pa je veliko bolj kot rezultat, v ospredju njihova trnova pot. Ta je predstavljena skozi oseben pogled tekmovalk, njihovih trenerjev in družin, ki jih podpirajo. Zato smo v filmu lahko priča zelo intimnemu pripovedovanju ter spoznavanju športnikov onkraj športa. In čeprav lahko direktno vidimo le nekatere napore, ki jih športniki preživljajo, pa film vseeno ustvari izjemno dober vpogled v njihovo življenje. S tem film uspešno doseže tudi to, da si gledalec lahko ustvari svoje mnenje sam in tako dobi občutek za širšo sliko.

Pri tem pa med pripovedovanjem svojih občutkov tekmovalk spontano nastajajo tudi osupljivi citati, ki si jih je vredno zapisati. Ti zadanejo direktno v srce, zato bi si jih bilo smiselno včasih zapisati in sami sebe opomniti o svojem življenju. Da boste dobili občutek, vam izpišemo samo nekatere:

Moja največja ovira je moj um. – Janja Garnbret
Moj rezultat ni koristen nikomur. Moje izkušnje so. – Shauna Coxslej
Mislim, da je prehojena pot do medalje večja in pomembnejša od zmage na tekmovanju. – Miho Nonako
Stremim k popolnosti, vendar sem na poti spoznala, da ni nujno, da je vsak dan popoln. – Janja Garnbret

Poleg emocionalnega vpogleda v življenje tekmovalk, film čustven naboj podkrepi še s samo montažo filma ter tako ustvari popoln paket. Kadri so tako zares osupljivi, velik poudarek pa dajejo detajlom in razliki med naravo in življenjem. Omeniti pa je vredno tudi, da med vsemi kadri definitivno najbolj izstopa Slovenija. Ta je prikazana kot idilična destinacija, obdana z neokrnjeno naravo. Upamo, da so jo tako videli tudi drugi gledalci.

S tem razmišljanjem zelo na kratko povzamemo ta izjemen film. Čeprav je izjemen tudi v vseh drugih aspektih, pa morate te enostavno odkriti sami. In ravno v tem se skriva njegovo bistvo, ki je tako kot v športu važnejše od rezultata samega. Važna je torej pot ne rezultat.

Film je od 18. januarja naprej na voljo na Apple TV, v sredini februarja pa pride tudi v lokalne slovenske kinematografe.

4/5