Recenzija: Sneguljčica
»Murphyjev zakon v filmski obliki«
-
- 26 marca, 2025
- 17:50
Težko je najti film, ki bi bil v zadnjih desetletjih tedne pred premiero obsojen na tako jasen propad kot Disneyjeva nova Sneguljčica. V času, ko so številni gledalci naveličani (podpovprečnih) predelav klasik, studio nadaljuje s svojim oranjem zgodovine. Sneguljiča, znana po polti, beli kot sneg, je bila izbrana in filmski oboževalci so imeli novo kost za glodanje. Rachel Zegler, ameriška igralka kolumbijskega porekla, se je soočila s kritikami, da bi morala Sneguljčico igrati snežno bela igralka.
Mlada igralka, ki je sicer navdušila z vlogami v filmih Zgodba z zahodne strani in Balada o pticah pevkah in kačah, pa se je v koleno ustrelila kar sama. Njene besede o zastarelosti zgodbe, modernizaciji lika in splošen odnos v nekajminutnem intervjuju bodo v vse bolj sovražno nastrojeni filmski sferi uporabljani še dolgo v prihodnost. Čudno, čudno. Bolj pričakovan naj bi bilo prepiranje na relaciji Zegler-Gadot, pri katerem prva podpira Palestino, druga pa je Izraelka z odsluženim vojaškim rokom.
In če tako imenovani kanon futr za konzervativne ustvarjalce na YouTubu in drugje – svojo Sneguljčico je ob tem napovedal v propagandni potezi napovedal tudi ameriški Daily Wire z Benom Shapirom na čelu –, to ni bilo dovolj, je Disney s tišino poskrbel za novo medijsko katastrofo. Potem, ko so zatrepetali zaradi komentarjev Petra Dinklaga o izbiri pritlikavih igralcev za vlogo palčkov, je v javnost pricurljala fotografija s snemanja.
Vsi so predvidevali, da gre za »nove palčke«, med katerimi so bili tudi temnopolti in pritlikavi igralci ter igralke. In vsi vemo, kaj se je zgodilo nato, kajne? Brez preverjanja dejstev in Disneyjevo odločitvijo, da tega ne komentira, se je začela na prihajajočo Sneguljčico zlivati gnojnica iz celega sveta. V pomoč niso bila niti dodatna snemanja, zaradi česar je približno četrt milijarde dolarjev eden najvišjih proračunov v zgodovini filma. Tudi napovednik, ki je nakazal na zvestobo izvirniku in animirane palčke, ni spremenil že zacementiranega dejstva. To se je glasilo, Sneguljčica bo slab film, žebelj v krsto filmom in v angleščini opisan z besedo, ki se začne na črko W in konča na OKE. Ali je po vseh dogodkih – in tistih, ki jih nismo uspeli opisati –, Sneguljčica res tako slab film?
Zgodba filma ni spremenjena, dodati so morali le nekaj dodatnih minut, da je osemdesetminutna risanka iz leta 1937 raztegnjena za pol ure. Rachel Zegler je Sneguljčica, Gal Gadot pa Zlobna kraljica, ki je obsedena z dejstvom, da mora biti najlepša v deželi tej. Ko lovec (Ansu Kabia) mlado princeso izpusti, se ta znajde v čarobnem gozdu in hiši, ki je v lasti sedmih palčkov.
Z abotno igro Gal Gadot, ki je sicer vizualno najboljši približek risani podobi kraljice v zgodovini sveta, na vrhu seznama, je Snegulčjica film, ob katerem bi v najboljšem primeru skomignili in utrujeno izustili: »eh.« Težko je ločiti med vsem, kar se je dogajalo v ozadju, vsesplošno naveličanostjo nad neskončnimi predelavami in filmom, ki v nekaj prizorih pokaže, da bi lahko bil mojstrovina v malem. Prizori po lovčevi izpustitvi Sneguljčice, njena pot do palčkov in njihova predstavitev, so fantastični.
Žal so obkroženi z brezdušnimi prizori muzikala, ki ne sledi svojim predhodnikom, kaj šele velikim klasikom preteklosti. Iz platna z izjemo kostumov ni vidnega veliko, kar bi navdušilo in vneslo čarovnijo v srce gledalcev. Dodaten »žal« je dejstvo, da je bil izvrstnemu režiserju Marcu Webbu le deset let po nadaljevanju Neverjetnega Spidermana z Andrewom Garfieldom v roke podan še en film, kjer bo studio držal ročico, da spodnese tla pod njegovimi nogami.
Za glasbo sta poskrbela Benj Pasek in Justin Paul (Dežela La La, Največji šovmen), ki sta svojo nalogo opravila dosti bolje kot Lin-Manuel Miranda v Mali morski deklici, a če mora tretjino pesmi odpeti Gal Gadot, gre resnično za Sizifovo delo.
Otrokom, ki se ne ukvarjajo s prej naštetimi rečmi, bo Sneguljčica še vedno dovolj čaroben film, da v njih zbudi nekaj podobnega občutkom, ki so prevzela mlade ob ogledu risanke. In za odrasle in druge ljubitelje filma? Sneguljčica ni slab film, zagotovo pa ne skače ven iz povprečja, ki že nekaj let krasi Disneyjeve filme. Filmska poosebitev Murphyjevega zakona. Tako slab, kot lahko preberete drugje? Niti ne.
Film Sneguljčica si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 2/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Kostumi
- Trud pri ohranjanju zvestobe izvirniku
MINUSI
- Gal Gadot
- Nasičenost posebnih učinkov
- Brezdušnost
- Razmetano dogajanje
Viri slik: tmdb.com
