Recenzija: Odiseja
»Epsko. Veličastno. Večno.«
Odisejo smo v začetku leta na našem portalu označili za najbolj pričakovani film leta 2026. Z razlogom. Christopher Nolan se je po uspehu Oppenheimerja dokončno povzpel na filmski vrh in si pridobil ustvarjalno svobodo, kakršno uživa le peščica režiserjev. Kot se za tako ambicioznega avtorja spodobi, si je zadal skoraj nemogočo nalogo. Na velika platna se je odločil prenesti Homerjevo Odisejo, eno največjih in najvplivnejših zgodb vseh časov. Gre za ep tako monumentalnih razsežnosti, da si ga doslej nihče ni upal celovito prenesti na filmsko platno. Do zdaj. Nolan je trenutno verjetno edini režiser, ki bi lahko izpeljal tako zahteven projekt, po ogledu filma pa lahko brez zadržkov rečemo, da mu je uspelo. Ustvaril je spektakel epskih razsežnosti, o katerem bomo govorili še vrsto let, če ne celo desetletij.
Redko se zgodi, da film vzbudi tolikšno navdušenje, kot spremlja Odisejo. Za mnoge je to najbolj pričakovani film leta, vstopnice pa so bile marsikje razprodane več tednov pred premiero. Christopher Nolan ne posname filma vsako leto, zato je vsaka njegova nova stvaritev filmski dogodek leta. Ljubitelji sedme umetnosti množično obiskujejo kinodvorane po vsem svetu, da bi doživeli njegovo najnovejšo vizijo.
Malo ljudi ve, da je bil Nolan pred več kot dvajsetimi leti izbran za režiserja Troje, vendar projekt na koncu ni bil uresničen. Namesto tega je posnel trilogijo o Batmanu, ki mu je odprla vrata do lastnih projektov, kot so Izvor, Medzvezdje, Dunkirk in Oppenheimer. Prav uspeh teh filmov mu je omogočil, da je končno uresničil svoj dolgoletni sanjski projekt, Odisejo. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se njegova kariera razvila, če bi leta 2004 res režiral Trojo, a zdi se, da se je na koncu vse razpletlo na najboljši možni način.
V glavni vlogi je Matt Damon, ki je z Nolanom sodeloval že večkrat, vendar nikoli kot glavni protagonist. Tokrat mu je pripadla čast stopiti v čevlje legendarnega Odiseja in svojo nalogo opravi brezhibno. V vseh obdobjih zgodbe deluje prepričljivo, gledalec pa od prvega trenutka verjame, da spremlja najpametnejšega in najpogumnejšega grškega vojskovodjo. Damon že dolgo ni deloval tako samozavestno in prepričljivo, zato bo zanimivo spremljati, ali ga bo letos kdo sploh lahko presegel.
Christopherju Nolanu so v preteklosti pogosto očitali, da ne zna pisati ženskih likov. Odiseja je najboljši dokaz, da ta kritika ne drži več. Anne Hathaway kot Penelopa odigra eno svojih najboljših vlog. Čeprav na platnu ne preživi veliko časa, je vsak njen prizor izjemno močan in čustveno učinkovit. Zdi se, da zna prav ona iz vsake minute izvleči največ.
Tom Holland je bil za mnoge presenetljiva izbira za Telemaha. Ker ga večina še vedno povezuje predvsem z vlogo Spider-Mana, je bilo pred premiero precej dvomov. Film jih hitro razblini. Holland ustvari prepričljiv portret mladeniča, ki je hkrati neizkušen, odločen in srčen, njegov razvoj pa je eden ključnih elementov zgodbe.
Robert Pattinson ponovno potrdi, zakaj velja za enega najbolj vsestranskih igralcev svoje generacije. Kot glavni antagonist gledalca nase obrne že od prvega prizora, njegov lik pa vztrajno stopnjuje napetost vse do zaključka. Po karizmi in prezenci močno spominja na Joaquina Phoenixa v Gladiatorju.
V stranskih in epizodnih vlogah nastopajo še Zendaya, Charlize Theron, Mia Goth, Jon Bernthal, Lupita Nyong’o, Samantha Morton, Himesh Patel, Elliot Page in Benny Safdie. Vsi pustijo svoj pečat, čeprav se zdi, da bi nekateri manjši liki delovali še bolj prepričljivo, če bi jih upodobili manj prepoznavni obrazi.
Oppenheimer je prejel sedem oskarjev, vendar je ostal brez nagrade za prirejeni scenarij. Christopher Nolan je eden redkih režiserjev, ki svoje filme ne le režira in producira, temveč zanje tudi sam napiše scenarij. Prenesti Homerjevo Odisejo v filmsko obliko, ne da bi pri tem izgubila svojo veličino, kompleksnost in poetičnost, je izjemen dosežek.
Tudi tokrat Nolan ostaja zvest svojemu značilnemu pripovednemu slogu. Dogodki niso predstavljeni linearno, temveč se časovnica nenehno prepleta. Za razliko od nekaterih njegovih prejšnjih filmov ta pristop tukaj deluje popolnoma naravno in zgodbi daje dodatno težo. Napetost se stopnjuje vse do veličastnega in dih jemajočega zaključka.
Velik delež zaslug za to ima montažerka Jennifer Lame, ki je znova potrdila, zakaj velja za eno najboljših v Hollywoodu. Glasbo je ponovno ustvaril Ludwig Göransson, ki je pripravil mogočno partituro, sposobno samostojnega življenja, hkrati pa izjemno poudari čustveni naboj posameznih prizorov.
Posebno pohvalo si zaslužita tudi scenografija in kostumografija. Itaka, Troja in vsi ostali kraji delujejo pristno, kostumi pa odlično pričarajo duh antičnega sveta. Raven avtentičnosti je izjemna in filmu daje občutek brezčasnosti.
Vizualni učinki so uporabljeni zelo zadržano. Ko se pojavijo, služijo zgodbi in nikoli ne prevzamejo pozornosti. Prav zato številni prizori delujejo toliko bolj mogočno. Nekatere gledalce bo morda odvrnilo skoraj triurno trajanje filma, vendar gre za zgodbo epskih razsežnosti. Dejstvo, da jo Nolan uspe povedati v manj kot treh urah, je dosežek sam po sebi.
Film so snemali v sedmih državah, produkcija pa je trajala več let. Že prizori na odprtem morju so zahtevali večmesečno snemanje v resničnih razmerah. Takšen pristop je danes redkost, saj bi bilo večino mogoče ustvariti z računalniškimi učinki. Nolan pa ostaja zvest svoji filozofiji minimalne uporabe CGI-ja, kar se jasno odraža v veličastnosti podob in občutku resničnosti.
Čeprav se režiser še nikoli ni lotil grozljivke, Odiseja vsebuje nekaj prizorov, ki dokazujejo, da bi se odlično znašel tudi v tem žanru. Dva prizora sta izpeljana tako napeto in srhljivo, da gledalcu poženeta kri po žilah. Fantazijski elementi so odmerjeni premišljeno. Dovolj jih je, da ustvarijo občutek mitološkega sveta, nikoli pa ne zasenčijo človeške zgodbe.
Največja odlika Odiseje pa je, da ni zgolj spektakel. Je film, ki ima veliko povedati. Govori o vzponu in propadu civilizacij, o vojni in njenih posledicah, o izgubi, hrepenenju, domotožju ter večnem vprašanju človeške narave. Zakaj človeštvo že tisočletja ponavlja iste napake? Smo se res naučili tako malo? Na ta vprašanja si bo moral odgovoriti vsak gledalec sam.
Homerjeva Odiseja velja za eno največjih književnih mojstrovin vseh časov. Dolga desetletja se je zdelo, da je ni mogoče dostojno prenesti na filmsko platno. Christopher Nolan je dokazal nasprotno. Posnel je eno najambicioznejših filmskih adaptacij doslej in ustvaril delo, ki bo brez dvoma prestalo preizkus časa.
Odisejo priporočamo vsem ljubiteljem filma. Tako epske, tehnično dovršene in hkrati čustveno močne zgodbe na velikem platnu že dolgo nismo videli. Film se trenutno predvaja v vseh kinematografih po svetu. Zaradi izjemnega zanimanja priporočamo, da si vstopnice zagotovite čim prej.
Ocena: 5/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Izjemna režija Christopherja Nolana
- Vrhunske igralske predstave
- Fantastična glasbena podlaga Ludwiga Göranssona
- Avtentična scenografija in kostumografija
- Izvrstna montaža
- Spektakularen zaključek
MINUSI
Viri slik: Rolling Stone, Independent, Boston, The Hindu, Slate
