Recenzija: Oppenheimer
»Nolan vas bo odpihnil«
-
Nejc Feguš - 24 julija, 2023
- 07:00
Režiser Christopher Nolan je v svoji filmografiji na velika platna spravil številne filmske klasike, kot so Interstellar, Inception, Memento, The Dark Knight in druge. Tokrat se je odločil za uprizoritev življenja ameriškega znanstvenika Roberta J. Oppenheimerja, ki je bil ključen pri razvoju atomske bombe. Nolan je za film Oppenheimer pripravil 70 mm IMAX različico, ki je na voljo le v redkih državah po svetu, a nič hudega, saj nas je tudi v naših kinih film odpihnil v vseh možnih pogledih.
Ameriški znanstvenik Robert J. Oppenheimer je izredno pomemben ameriški fizik, ki ga mnogi kličejo »oče atomske bombe« zaradi pomembnosti in njegove vloge pri projektu Manhattan. Scenarij temelji na knjigi American Prometheus iz leta 2005 avtorja Kaia Birda in Martina J. Sherwina. Nolan se je odločil za naslov Oppenheimer, saj gledamo film popolnoma iz njegove perspektive in se osredotočamo na to kakšna oseba je bil ter z njim manevriramo skozi občutke velikega projekta in posledic, ki sledijo.
Film je dolg kar tri ure, a na nobeni točki se ne počutimo, da bi morali kaj nujno skrajšati, saj ima vse svoj namen. Razdeljeno je na več sekcij in Nolan drži pozornost občinstva skozi način pripovedovanja. Nimamo enostavnega linearnega poteka, ampak večkrat skačemo iz različnih pripovedi. To je najbolj vidno pri izmenjujočih se barvah, saj spremljamo različne perspektive. Te ločita barvna in črno-bela paleta, kjer barvna pomeni subjektivni Oppenheimerov pogled ter zgodbo. Na drugi strani pa je črno-bela pripoved iz objektivnega stališča. Ponovno vidimo ta poudarek na zgodbo čez Oppenheimerjove oči.
Ta način pripovedovanja lahko včasih zmede gledalca, a v tem primeru je ključnega pomena, saj bi v nasprotnem primeru imeli zelo dolgočasen film, ki bi ga večinoma sestavljali dialogi brez bliskovitega dogajanja. V vsakem primeru ne smete pred ogledom filma pričakovati, da se bodo bombe sprožile na vsake pol ure, saj je potrebno za grandiozni Trinity test občutiti njegovo pomembnost.
Na tej točki nas je ponovno Nolan navdušil. Pomembno je vedeti, da režiser ni največji oboževalec računalniških vizualnih učinkov in se rad poigrava s praktičnimi učinki. Zaradi tega smo v Oppenheimerju videli Nolana odvržti »pravo« jedrsko bombo. V njej so se osredotočali na detajle in celotna ekipa, ki je bila zaslužna za uprizoritev tega, je prvotno ob tej informaciji bila brez besed, saj niso vedeli kako bi kaj takega bilo možno. To jim je uspelo z različnimi mikroskopskimi podrobnostmi, ki so na velikem platnu izgledale čudovito in, kot je bil namen: naravno.
Veliko navdušencev režiserja je še bilo pod negativnim vtisom zvoka iz njegovega prejšnjega filma Tenet, a tukaj je imel prav zvok enega od ključnih pomenov in tokrat je Nolan z ekipo uredil to do potankosti. Predvsem na Trinity testu nas je navdušil in nas aktivno vpeljal v dogodek. V ta test je bilo vloženega največ časa in na tej točki se vidi vložen trud, saj nas je dobesedno odpihnilo.
Za uprizoritev prejemnika Enrico Fermi nagrade se je režiser Nolan odločil, da obnovi svoje sodelovanje s Cillianom Murphyem in mu po petih filmih končno ponudi glavno vlogo. Predhodno se ga zagotovo spomnite iz Batman trilogije ali Netflix serije Peaky Blinders, kjer je igral, v nekaterih pogledih, podoben lik Oppenheimerju. Vsi iz ekipe igralcev so pred in med snemanjem trdili, da je Cillian Murphy idealen kandidat za uprizoritev Roberta J. Oppenheimerja in tudi po izidu filma se bolj s tem ne bi morali strinjati.
Igralci redko dobijo takšno priložnost in Murphy jo je izkoristil s svojo življenjsko igro za katero pričakujemo, da se bo boril za dragocen kipec na oskarjih, kjer bo zagotovo prvi favorit.
Zanimivo je, da Murphy že drugič igra fizika, saj ga je prvič v filmu Sunshine leta 2007, a takrat je bil čisto drugačen lik, kot sedaj. Za Oppenheimerja je spremenil svoje narečje, ki ga v Ameriki ne slišimo več pogosto. Dejal je, da ga ni hotel oponašati, ampak je hotel svoj način govora popolnoma spremeniti in po neštetih urah monologa v kleti mu je to brez primere uspelo. Dodatno je še svojo igro nadgradil s hladnimi pogledi in samozavestnimi dialogi. Najbolj slaven citat – »Now I Am Become Death, the Destroyer of Worlds« – , ki ga je Nolan na drugačen način uvrstil film, kot smo pričakovali, pa je prav tako ustrezno uporabljen in ima svojo dodano vrednost.
Najbolj pomembna je uprizoritev Oppenheimerjevega internega konflikta, ki ga podoživlja po Hiroshimi. Po eni strani hoče upravičiti ustvaritev atomske bombe, po drugi strani pa je zaradi razvoja orožja bilo okoli 70 tisoč mrtvih in to je bil šele začetek. Tega se je močno zavedal in vedno bolj je nasprotoval razvoju ali uporabi orožju. Monolog po »zmagi« je to najboljše prikazal, kjer je Nolan zadušil zvok in z različnimi učinki destabiliziral ekran, nato pa še z visoko svetlobo uprizoril, kako se v sobi sproža atomska bomba. Vse to nas postavi pred pomembna vprašanja o katerih boste razmišljali še dolgo po ogledu filma.
Med stranskimi igralci imamo prav tako številna zvezdniška imena, kot so Robert Downey Jr., Matt Damon, Florence Pugh, Rami Malek, Emily Blunt, Kenneth Branagh in številne druge. Izmed omenjenih je vredno izpostaviti Downeya Jr.-a, ki po koncu Mašcevalcev do danes še ni našel sebi primernega projekta. Vse to se je zdaj spremenilo z Oppenheimerjem, kjer je proti koncu filma izredno pomemben v vlogi predsednika komisije atomske energije ZDA Lewisa Straussa. Film se na tej točki osredotoča na dramo v sodni dvorani in Downey Jr. je prikazal svojo igralsko brilianco, ki bo letos zagotovo v pogovorih za eno najboljših v stranski vlogi.
Na vrhunskem nivoju je ponovno tudi glasbena podlaga, kjer se je ponovno izkazal Ludwig Göransson. Ne gre spregledati niti popolne fotografije slike Hoyteja von Hoyteme, kot tudi ne montaže slike Jennifer Lame.
S filmom Oppenheimer je Nolan dodatno potrdil, da gre za enega najboljših režiserjev v zgodovini filmske industrije in zagotovo lahko njegov najnovejši film uvrstimo v sam vrh njegove filmografije. V tem trenutku je zagotovo med elito aktivnih režiserjev in upamo, da bo pripravil še več podobnih uspešnic.
Oppenheimer je edinstvena in pomembna zgodba v zgodovini sveta, zato ogled vsem močno priporočamo. Ogledate si ga lahko v vseh večjih in lokalnih kinematografih.
Ocena: 5/5
PLUSI
- Življenjska vloga Cilliana Murphyja
- Grandiozen obseg filma
- Dinamičen prikaz dialogov
- Vrhunec, ki te odpihne
- Downey Jr. je nazaj
- Prikaz internega konflikta in različnih perspektiv
MINUSI
- Ogromno imen in informacij zaradi katerih se lahko gledalec ponekod izgubi