Recenzija: Obsedenost
»WTF Nikki?!«
Obsedenost oz. Obsession je nova grozljivka oziroma psihološki triler, ki je povsem upravičeno navdušil kritike in filmofile po celem svetu, saj smo dobili vse elemente žanra, skombinirane v enega najboljših izdelkov zadnjih let. Režiser Curry Barker je z nizkim proračunom uspel ustvariti nekaj posebnega in film, o katerem se bo govorilo še vrsto let.
Zgodba govori o moškem po imenu Bear (Michael Johnston), ki želi na vsak način izpovedati svojo ljubezen prijateljici Nikki (Inde Navarette). Njegova izpoved ne steče po načrtih, zato se odloči uporabiti nadnaravno igračo, ki naj bi mu izpolnila katerokoli željo. Želja se sicer izpolni, vendar se stvari ne odvijejo tako, kot je Bear pričakoval.
Najprej moramo govoriti o igralskih vložkih, ki so pri celotni zasedbi fantastični, vendar moramo enostavno izpostaviti Inde Navarette v vlogi Nikki, saj nas navduši po vseh plateh. Skozi dialog, različne gestikulacije in predvsem obrazno mimiko nas popelje v svet grozljivk ter nas tam drži napete vse do konca. Zagotovo gre za eno najboljših predstav v svetu grozljivk in upamo, da bo za to izjemno predstavo tudi nagrajena, čeprav je o tem še nekoliko prezgodaj govoriti.
Poleg njene predstave je zanimiva tudi konstantna anksioznost in negotovost Beara, pri čemer Michael Johnston te občutke še dodatno okrepi ter nas pripelje do tega, da ob vseh nenavadnih situacijah v filmu reagiramo enako kot njegov lik. Zanimiva je tudi tematika in sporočilnost filma, saj skozi celotno zgodbo ugotovimo, da je prava pošast filma dejansko Bear. Kljub temu da se že na začetku zaveda, da je nekaj narobe, in da se težave samo stopnjujejo, to pred drugimi skriva ter si želi ustvariti svoj svet, v katerem bi vse to delovalo.
Zaradi tega pride do številnih zapletov, ki bi jih lahko preprečil. Tudi pogovor med pravo Nikki in Bearom pozneje v filmu razkrije, da je glavni lik v resnici veliko slabši od demonske Nikki, ki se še vedno uči, kako biti človek. To se dodatno potrdi, ko pokliče podporo za stranke nadnaravne igrače in mu ponudijo možnost pogovora z Nikki.
Pohvaliti je treba režiserja Curryja Barkerja, ki je poleg režije napisal celoten scenarij in film tudi zmontiral, zato je njegova vizija resnično opazna. Pogosto se pojavlja vprašanje, kako snemati nočne prizore v grozljivkah, da gledalec jasno vidi, kaj se dogaja, hkrati pa lahko doživi teror. Z uporabo senc, pri katerih večkrat vidimo, da se Nikki svetijo le oči, režiser to opravi fantastično. Dogajanje je ves čas jasno vidno, a hkrati izjemno strašljivo. Posebno pohvalo si zasluži tudi humor v filmu, saj se Nikki pogosto vklaplja in izklaplja, kar ustvari humorne situacije, ki se prepletajo z grozo in gledalca popeljejo na pravi čustveni vrtiljak. Enako velja za zvočne učinke, ki dodatno popestrijo številne prizore in dodatno gradijo napetost vseskozi.
Prav kombinacija humorja in groze ter vse od neprijetnih situacij do ugibanja, kam nas bo film popeljal v naslednjem trenutku, je razlog, da je film tako uspešen. V filmu sicer najdemo nekaj predvidljivih scenarijev, vendar to ne odvzame veliko od njegovega ritma in končnega učinka, saj nas pred tem uspe prepričati z izjemno močnim suspenzom.
Film bi priporočali skoraj vsem. Morda bi lahko bil za bolj občutljive gledalce preveč intenziven, saj vsebuje veliko napetih situacij, s katerimi se mora gledalec sprijazniti. Obsedenost je na voljo v vseh večjih kinematografih.
Ocena: 5/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Inde Navarette kot Nikki
- Kombiniranje komičnosti in groze
- Vizija Curryja Barkerja
- Stopnjevanje v filmu
MINUSI
Viri slik: wtyemf.com, Focus Features, Focus Features, vaguevisages.com
