Recenzija: Michael

“Kdaj dobimo zaključek zgodbe?”

Michael je biografska glasbena drama o življenju kralja popa Michaela Jacksona. Vsaj tako smo mislili pred ogledom filma. Po ogledu lahko rečemo, da je to le delno. Zgodba nas je v dobrih dveh urah namreč peljala skozi njegove začetke in vzpon, ne pa tudi padec in hudo krizo, ki jo je superzvezdnik doživljal pred svojo smrtjo. Ali to pomeni, da bomo dobili nadaljevanje?

Ob najavi filma o Michaelu Jacksonu smo vsi zastrigli z ušesi, saj se do zdaj nihče ni upal lotiti takšnega podviga. Edino smiselno se zdi, da je za to poskrbela kar njegova družina. O njihovih motivih ni potrebno izgubljati besed, a vseeno so želeli svojega brata, strica oz. očeta predstaviti kar se da lepo.

Najtežji izziv pri tem projektu je bil najti igralca, ki bi najbolje upodobil Michaela, saj je bil ta v vseh pogledih poseben. Čast in odgovornost je pripadla njegovemu nečaku Jafaarju Jacksonu, ki do zdaj še ni igral v nobenem filmu. Pogumna poteza, ki pa je obrodila sadove, saj mu s svojim stasom in glasom uspe obuditi Michaela na zelo čuten in pristen način.

Zgodba filma nas najprej popelje v rano mladost Michaela in same začetke skupine Jackson 5, kjer je pel skupaj s svojimi brati. Hitro ugotovimo, da za vsem tem stoji surov in neusmiljen oče Joseph, ki si bolj kot vse na svetu želi, da bi vsi videli talent njegovih fantov, a jih zato še v času obiskovanja šole žene tudi preko svojih zmožnosti. Josepha izjemno upodobi Colman Domingo, ki je popolnoma neprepoznaven.

Posebej velja pohvaliti mladega igralca Juliana Kure Valdija, ki je senzacionalen kot otroška verzija Michaela.

Nato se zgodi prvi večji časovni skok in Michaela spremljamo v času njegove odcepitve od bratov ter očeta. Za tihega in sramežljivega Michaela je bil to najpomembnejši korak v njegovem življenju, ki mu je omogočil svobodno izražanje in skok na vrh. Prizori ob nastajanju albuma Thriller so zelo navdihujoči in film na tej točki dobro pokaže njegovo edinstveno ustvarjalno žilico, pa tudi kdo in kaj vse je vplivalo nanj.

V režiserski stolček je bil postavljen priznani režiser Antoine Fuqua, a se zdi, da na koncu ni dobil dovoljenja za film, ki bi si ga dejansko želel posneti. Scenarij Johna Logana je nedosleden. Prva polovica filma sijajno teče, v drugi polovici pa se preveč zateka h koncertnim nastopom, ki večino časa trajajo predolgo. Zdi se, da je na končni izdelek močno vplivala družina, saj film zgolj časti Michaela, ne upa pa si iti v bolj temne vode, ko so se mu dogajale negativne stvari.

Glasba v filmu je izvrstna. Kaj drugega v filmu o Michaelu Jacksonu niti nismo pričakovali. Nastopi so dobro koreografirani in učinkovito prikažejo norijo, ki je oblegala kralja popa, kjer koli se je pojavil. Film gledalca poskuša pripraviti do tega, da sočustvuje s superzvezdnikom in to mu odlično uspe.

Kar pa filmu ne uspe, je povedati koherentne zgodbe. Ni kvarnik, če vam povemo, da se zaključi z besedami “Njegova zgodba se nadaljuje”. Ustavimo se namreč v letu 1988, tik pred tem, ko se je življenjska krivulja Michaela obrnila na slabše. Zdi se, da je s tem filmom nekdo poskušal oprati Jacksonovo ime, obenem pa veliko zaslužiti ter si pustiti možnost za nadaljevanje, v kolikor bo film uspešen.

In film brez dvoma bo uspešen. Če ne kritiško, pa vsaj finančno, saj je spektakularen, kljub omenjenim zadevam, ki na koncu ne dajo zaključenega filmskega izdelka.

Michael ni film, ki bi v popolnosti povedal zgodbo Michaela Jacksona, saj se bolj kot ne osredotoča na njegove zlate čase in se ustavi tik preden je njegova osebna kriza povzročila njegov propad. To pa ne pomeni, da si ga ni vredno ogledati. Film absolutno priporočamo vsem, prepričani pa smo, da si boste hite Jackson 5 in Michaela samega peli še nekaj dni po ogledu.

Film je na voljo za ogled v vseh kinematografih po svetu.

Ocena: 3/5