Recenzija: Moonage Daydream

»Pika na i opusu Davida Bowieja«

Za vse tiste, ki ste morda živeli pod kamnom in ne poznate enega in edinega Davida Bowieja, naj vam takoj na začetku povemo, da je David Bowie ikona, legenda, bog, kameleon, oseba tisočerih obrazov in lik tisočerih osebnosti. Čeprav je bil njegovi pravi jaz vedno velika misterija, pa se zdi, da je s svojim zadnjim delom spet presenetil ter se kot osebnost še zadnjič razgalil in z odgovori za vedno končal večno debato: kdo sploh David Bowie je. Zdi se, da je dokumentarni film Moonage Daydream njegovo zadnje posthumno delo, ki dodaja samo še piko na i njegovemu celotnemu neprecenljivemu glasbenemu in kulturnemu opusu.

Film Moonage Daydream prikazuje Davida Bowieja skozi njegov osebnostni in glasbeni razvoj. To je seveda jasno že iz naslova, ampak zares izjemen film postane šele po ogledu in po občutkih, ki jih film zbuja. Posnet je namreč kot dokumentaren film oz. kot nekakšen miks njegovih glasbenih nastopov, intervjujev, misli, intimnih razmišljanj in osebnih avtorskih posnetkov, ki so za boljši vpogled v umetnika, dodatno podkrepljeni še z montažo zelo umetniških vizualnih vložkov. Prav zato vsi elementi filma tvorijo bolj nekakšno artistično popotovanje skozi umetnikovo življenje, gledanje pa spoznavanje njega (in tudi gledalca) samega kot osebnost.

Tako nastane odlična filmska kreacija, ki ji enostavno ni para. Slika je nenehno zelo dinamična in zanimiva, glasba vrhunska (saj je v celoti od Davida Bowieja), njegova globoka razmišljanja za skrbno premišljenimi besedami in nasveti pa absolutno neprecenljiva. Ne čudite se, če boste ob vseh njegovih modrostih zajadrali v galaksijo svojih sanj in začeli bolj kot o njem, razmišljati raje o sebi, svojemu namenu, svoji prihodnosti in svoji viziji.

S tem enostavnim trikom nas je film oz. David Bowie uspešno spremenil iz oboževalca v vernika. In ker smo premladi, da bi doživeli celotno evforijo okoli njegovega delovanja, lahko šele zdaj zares razumemo zakaj je bil vedno oklican tudi kot nekakšen bog.

Po vseh teh čustvenih popotovanjih, ki nam jih film torej uspešno ustvari, dokumentarec za lažje gledanje Davidovega ustvarjanja vseeno dogajanje razdeli na več različnih časovnih obdobij. Pri tem je potrebno nujno omeniti, da so vmesne sekvence sprva zelo čudne, nato pa hitro postanejo jasne in zanimive, saj gledalca enostavno vrnejo v glavno zgodbo in mu predstavijo nov val dogajanja.

Pri tem pa mogoče nastane celo ena in edina pomanjkljivost tega filma. Dogajanje je sicer super atraktivno in bo v vas ustvarilo željo po še, vendar so vse strnjene misli in nasveti umsko precej težki, zato od gledalca zahtevajo veliko intelektualnega napora. Tako bi mogoče film celo malce bolje deloval, če bi ga razdelili na vsaj dva dela, ki bi ju lahko še malce raztegnili, saj bi še vedno z veseljem bili del njegovega življenja.

Vredno je omeniti tudi to, da boste zagotovo mnogi izmed vas potegnili kakšno vzporednico z drugimi biografskimi filmi, kot sta na primer (najnovejša) podpovprečni film o Elvisu in nezanimiv film o Marilyn Monroe, vendar je primerjava vseh teh izdelkov praktično nemogoča. Kot prvič, je razlika že v samem formatu, in kot drugič, za razliko od vseh oderuških hollywoodskih spak, ta film dejansko ima namen – predstaviti moža tisočerih obrazov, osebnosti in talentov – Davida Bowieja.

Film Moonage Daydream na nas, poleg zelo intimnega vpogleda v življenje in osebnost (osebnostno rast) glasbenika, prenaša tudi izjemno dozo optimizma in vizionarstva. S tega razloga je film brez premisleka nadpovprečen, večen in kulten že zdaj. Zaradi nekonvencionalnega načina pripovedovanja sicer zagotovo ne bo všeč vsem (kar je nenazadnje tudi ok, saj ti mnogi niti ne bodo razumeli bistva in Bowieja samega), vendar je kljub temu vredno za hip stisniti zobe in se podati na tole galaktično potovanje in zgodovinsko lekcijo.

Za na konec pa se naj Davidu in vsem ustvarjalcem tega filma samo še zahvalimo za to zadnje delo in njegov opus ter za vedno razčistimo: Bowie se izgovori bouvie.

Film Moonage Daydream se trenutno predvaja v vseh večjih slovenskih kinematografih.

Ocena 5/5