Recenzija: Drakula: Prebujeno zlo
“Razburljivo potovanje, polno krvi in slane vode.”
-
- 30 avgusta, 2023
- 06:00
V času, ko se je po svetovnih kinematografih nekontrolirano širila Barbenheimer evforija, je ta navkljub mnogim pozitivnim rezultatom za seboj pustila tudi nekaj nesrečne kolateralne škode v obliki filmov, ki bi bili vredni širše pozornosti javnosti, vendar pa niso bili sposobni tekmovati z uspešnicama kot sta bila Barbie in Oppenheimer.
Ena od teh žrtev je tudi grozljivka Drakula: Prebujeno zlo, ki je bila deležna ne zgolj mešanih kritiških odzivov, ampak je hkrati postala ena od večjih finančnih polomij letošnjega leta, saj je s svojim 45 – milijonskim proračunom uspela zaslužiti zgolj skromnih 15 milijonov.
To sicer ni prvič, da je film, ki vključuje Drakulo, postal veliko finančno razočaranje. Že leta 2014 je grozljivka Drakula: Skrita zgodba služila kot sila ponesrečen zagon t.i. vesolja klasičnih pošasti studia Universal, letos pa je podobno mlačen vtis pustila komična grozljivka Renfield, ki se je sicer osredotočala na prikaz toksičnega odnosa med znamenitim vampirskim grofom (Nicolas Cage) in njegovim najožjim sodelavcem Renfieldom.
Je za splošno nezanimanje javnosti za Drakulo posledica zastarelosti izvornega materiala ali prej nekompetentnih filmarjev in studijev, ki jih zanima zgolj hiter dobiček? Odgovor prepuščam vam, bralcem.
Drakula: Prebujeno zlo je z vidika adaptacije znamenitega romana britanskega pisatelja Brama Stokerja nekoliko poseben film; ne gre namreč za še eno predelavo zgodbe o Drakuli, ampak si za izhodišče vzame zgolj sedmo poglavje knjige, ki vključuje dnevniške zapiske kapitana trgovske ladje Demeter, s katero se je vampirski grof uspel pretihotapiti iz rodne Romunije v London, kjer je kasneje začel svoj krvavi pohod.
Pričujoči film je delo norveškega režiserja Andréja Øvredala, ki se je med drugim proslavil z izvrstnimi grozljivkami kot sta The Troll Hunter, The Autopsy of Jane Doe ter adaptacijo mladinske knjige Strašljive zgodbe. Da je Øvredal vešč v svojem poslu, je razvidno tudi tokrat; Drakula: Prebujeno zlo je izredno vzdušna in napeta starošolska grozljivka, ki ne postreže zgolj s perfektno uravnoteženo kombinacijo temačne atmosfere in suspenza, ampak hkrati izkazuje veliko spoštovanja do Stokerjeve literarne zapuščine. In v času, ko Hollywood z mnogimi adaptacijami kultnih literarnih del cinično uničuje njihov status, je naravnost osvežujoče videti film, ki izvorni material jemlje resno in odgovorno.
Kot že rečeno, film odlikuje vrhunska atmosfera ter perfektno izkoriščena omejenost lokacije ladje Demeter, ki s svojimi tesnimi hodniki v podpalubju ter palubo, ki je večinoma časa zavita v dež in meglo, pri gledalcu zbuja občutke neznosne klavstrofobije. Presenetljivo dobro razviti in všečni so tudi človeški liki, med katerimi največ pozornosti zbudita odlična Corey Hawkins kot ladijski zdravnik Clemens in Aisling Franciosi kot slepa potnica in Drakulina “posvečena žrtev” Anna.
Močni aduti filma pa žal ne pomenijo, da je Drakula: Prebujeno zlo nerazumljena filmska umetnina. Film ima kar nekaj težav z logiko odločitev glavnih junakov (nikoli ni pojasnjeno, zakaj se posadka loti lova na vampirja ponoči, medtem ko podnevi, ko je krvoses praktično nemočen, ne stori ničesar), hkrati pa se ne uspe izogniti nekaterim klišejem, kar je še posebej izrazito v rahlo formulaični zadnji tretjini z pretiranim akcijskim obračunom med posadko in vampirjem.
Drakula: Prebujeno zlo je po svoje krivično spregledan film, saj gledalcu naklonil dobrodošli pridih vzdušja nepopolnih, vendar razburljivih klasičnih grozljivk, ki so se bolj kot posebne učinke in akcijo zanašali na vzdušje in praktične trike. Ta “trend” bi se – vsaj v žanr grozljivk – moral vrniti, vendar pa bo nanj očitno še treba počakati.
Film si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Izvrstna atmosfera
- Neprestano napeto dogajanje
- Dobro razviti liki
- Odlično izkoriščena lokacija ladje
- Spoštljivo ravnanje z zapuščino Brama Stokerja
MINUSI
- Nekaj nelogičnosti v zgodbi
- Splošna predvidljivost
- Občasno moteči klišeji
Viri slik: Bloody Disgusting, Hollywood Reporter, Den of Geek, Variety
