Recenzija: Anora
»Nori na Anoro«
- Nejc Feguš
- 25 novembra, 2024
- 07:00
Z velikim navdušenjem smo na filmskih platnih po Sloveniji pričakali film Anora ameriškega režiserja Seana Bakerja. Ta je slavil na najbolj prestižnem filmskem festivalu v Cannesu, kjer je domov odnesel zlato palmo. Pred ogledom so bila naša pričakovanja izredno visoka, po ogledu pa lahko z veseljem pokomentiramo, da gre za enega najboljših filmov leta. Baker je vso svoje pridobljeno znanje iz prejšnjih filmov odlično sestavil v veliko uspešnico, ki odmeva pri vseh filmskih ljubiteljih.
Film sledi življenju eksotične plesalke Anore (Mikey Madison), ki se po srečanju s sinom ruskega oligarha Vanjo (Mark Eydelshteyn) znajde v vrtincu nepričakovanih dogodkov. Njuna impulzivna poroka v Las Vegasu sproži plaz kaosa, zaradi česar se Anorin sanjski svet začne rušiti. Sooči se z resničnostjo, ki je daleč od pravljice, in mora se znajti v brezizhodnem zakonu, hkrati pa graditi novo prihodnost.
Glavna favoritka za oskarja v glavni ženski vlogi, Mikey Madison, je najbolj svetla točka filma, na katero se ta vseskozi osredotoča. V njeni vlogi lahko vidimo izjemno igralsko širino, njen lik pa se skozi celoten film in različna dejanja nenehno razvija. Na začetku zelo naivno upa na sanjsko življenje, ki ga vidi v materialističnih dobrinah, nato pa se mora hitro spustiti na realna tla, rešiti svojo kožo iz brezupnega zakona in najti samo sebe.
Brez glavne igralke film ne bi deloval, vendar so dodelani liki v Bakerovem svetu ena največjih prednosti filma, saj prav vsak doprinese nekaj, bodisi s humorjem, čustvenostjo ali dialogom. Humor in dodatno dinamiko filmu doda ekipa, ki jo sestavljajo Toros (Karren Karagulian), Igor (Yura Borisov) in Garnick (Vache Tovmasyan). Ti so svež dodatek in film popolnoma obrnejo na glavo. Posebne pohvale si zasluži Karren Karagulian, stalnica v Bakerjevih filmih, ki se je tudi tukaj fantastično izkazal. Najbolj izstopa njegovo tarnanje o mladini in družbenih omrežjih, ki v današnjem času še kako drži.
Občutno je, da je Baker film namerno razdelil na tri različna dogajanja, ki vsako po svoje delujejo imenitno. V prvem nas vključi v zasanjanost in čudovitost njune ljubezni ter nam prek hitre montaže prikaže žurersko življenje. V njem so najbolj osupljive različne barve, kontrasti in prelepi kadri, po katerih je Baker že znan iz svojih prejšnjih filmov, kot so Red Rocket, The Florida Project, Tangerine in drugi.
Predvsem Tangerine je najbolj zanimiva primerjava, saj je veliko podobnih elementov, ki so v Anori dodatno nadgrajeni in na veliko višji ravni. Pri Tangerine se je režiser odločil eksperimentirati in je delal brez proračuna, a kljub temu pokazal izjemno zgodbo, ki je bila posneta le s kamero telefona iPhone 5S. V drugem delu filma preidemo na kaotičnost, humor in popolnoma drugačno dinamiko, kot smo je bili vajeni v prvem delu. Podobno je tudi v filmu Anora.
V stresnih situacijah nas film velikokrat spomni na filme bratov Safdie, kot je denimo Uncut Gems. V njem režiser odlično orisuje obup, iskanje rešitev in občutek privilegiranosti ter večvrednosti. Ne glede na to, koliko denarja imata Vanjina starša, Toros in Garnick dajeta vtis, da se lahko obnašata primitivno in neprimerno brez večjih posledic. Tukaj spoznamo tudi Igorja, ki igra pomembno vlogo v zadnjem delu filma.
Zaključni del filma prinaša introspektiven pogled na odnos med Igorjem in Anoro, ki se razvija in obenem razkraja, s čimer Baker mojstrsko zaokroži Anorino osebno pot. Film se zaključi s pomenljivim prizorom, ki odpira številne družbeno pomembne razprave. V njem ponovno vidimo unikatne kadre režiserja Bakerja, ki dokazuje, kako kakovosten filmar je.
Izjemno dodelana je tudi glasbena spremljava, ki odraža energijo posameznih prizorov. Posebej izstopa pesem All the Things She Said (t.A.T.u.), ki poleg vrhunske dramaturgije nosi še politično sporočilo proti diskriminaciji LGBTQ+ skupnosti. S tem Baker neposredno nagovarja aktualne razmere v Rusiji.
Edinstven pogled v življenje Anore nam popolno naslika življenje marginaliziranih skupin, zato lahko zlahka trdimo, da gre za enega najboljših filmov leta. Ta pokrije številne aktualne tematike, ki bodo prestale test časa. Verjamem in upam, da bo zadnji prizor, ki je izredno močan, sprožil veliko kakovostnih debat.
Anora je na sporedu v vseh večjih slovenskih kinematografih. Priporočamo ga prav vsem!
Ocena: 5/5
PLUSI
- Sanjska Mikey Madison
- Smeh zaradi ekipe Toros, Igor in Garnick
- Pokrivanje aktualnih problematik
- Kompleksen konec, ki bo sprožil debato
- Dinamičnost med Anoro in Igorom
- Režija Seana Bakerja na najvišjem nivoju