Recenzija: Backrooms: Brez izhoda
“Opustite razum tisti, ki vstopate.”
Leta 2022 je tedaj komaj 16 – letni Kane Parsons na svojem You Tube kanalu lansiral antologijsko serijo Backrooms, ki temelji na istoimenski priljubljeni spletni urbani legendi (t.i. creepypasta) o alternativni dimenziji pisarniških prostorov v obliki labirinta. Serija je zelo hitro postala orjaška uspešnica (originalni video je doživel osupljivih 82 milijinov ogledov), Parsonsova kariera pa je doživela vzpon s snubitvijo prestižnega studia A24, ki mu je omogočilo snemanje celovečernega filma z zvezdniško igralsko zasedbo in (za ljubiteljskega filmarja) zelo velikodušnim proračunom desetih milijonov dolarjev.
Film ponudi pričakovano razširitev ozadja urbane legende; Clark (Chiwetel Ejiofor) je nedavno ločen in zapit lastnik trgovine s pohištvom, ki se bori z notranjimi demoni, edina oseba, kateri zaupa, pa je njegova potrpežljiva terapevtka Mary (Renate Reinsve). Njegovo življenje postane še bolj čudno, ko v kletnih prostorih trgovine odkrije skrivnostna vrata, ki vodijo v navidez neskončen labirint rumenih pisarniških prostorov nepravilnih oblik in drugih čudaških anomalij. Clark se ob pomoči svojih asistentov odloči razkriti skrivnost odkritih prostorov, pri tem pa zbudi pozornost nečesa nevarnega.
Bodimo iskreni; izdelek, ki ga posname danes 20 – letni filmski entuziast, je potrebno ocenjevati z manj strogim kritiškim očesom. A tudi s tem lahko rečemo, da je Backrooms: Brez izhoda impresiven celovečerni prvenec avtorja, ki kar žari od ustvarjalne energije, drznosti in eksperimentalnega raziskovanja. Film uspešno nadgradi “mitologijo” izvorne urbane legende in ji doda močno psihološko noto, saj labirint pisarniških prostorov predstavlja čustveno past za osrednje like, ki so ujetniki nerazčišenih preteklih travm.
Mučno potovanje skozi bizaren svet Parsons začini z odličnimi igralskimi predstavami (Ejiofor in Reinsvejeva sta fenomenalna in svojima navidez preprostima likoma podarita ogromno čustvenih dimenzij), osupljivo minimalistično scenografijo in močnim zanašanjem na atmosfero, ki je prej neprijetna oz. namenjena temu, da gledalcu kot nevidni sovražnik zleze pod kožo in ga psihološki mrcvari kot pa dejansko strašljiva.
Slabosti filma so odvisne predvsem od gledalčevih pričakovanj. Tisti del občinstva, ki od filma pričakuje tipično moderno grozljivko s hitrim tempom in nezapleteno zgodbo, bo najverjetneje razočaran in zdolgočasen. Parsons se ne zanaša na preverjene žanrske trike (npr. nenadni skok v kamero, ki ga spremlja bučna orkestralna glasba), ampak gledalca vodi počasi skozi svet surrealnih ugank in drugih bizarnosti, pri tem pa posreduje bistveno več vprašanj kot pa konkretnih odgovorov. Backrooms: Brez izhoda je film, ki ima bistveno večjo željo po raziskovanju kot pa razreševanju, kar lahko pusti nekatere gledalce nepotešene.
Uspeh filma Backrooms: Brez izhoda naj služi kot lekcija tistim, ki menijo, da je kreativnost v sedmi umetnosti mrtva in da dandanes z občinstvom v kinih ni mogoče navezati stika drugače kot s tovarniškim proizvajanjem nadaljevanj filmskih uspešnic, brezdušnih predelav in generičnim superherojskim poflom. Že to, da je pričujoči film tako kritiško kot finančno presegel najnovejše poglavje v legendarni franšizi Vojna zvezd, pove veliko. Vprašanje pa je, če se bo Hollywood iz tega česa naučil.
Backrooms: Brez izhoda je na voljo za ogled na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Chiwetel Ejiofor in Renate Reinsve
- Domiselna razširitev priljubljene spletne urbane legende
- Odlična scenografija in atmosfera
- Psihološko kompleksna in privlačno skrivnostna zgodba
MINUSI
- Zanašanje na atmosfero in počasen tempo znata biti moteča za nekatere gledalca
- Film ponudi mnogo več vprašanj kot odgovorov
Viri slik: Bayloraliat, Fortress of Solitude
