Izbor filmov za ultimativno lestvico najboljših filmov po mnenju našega filmskega kritika - Vida Šteha
- Vid Šteh
- 2 decembra, 2022
- 05:00
Pred kratkim smo z ekipo presenetili javnost z novico, da spletni portal Filmologija.si od letos naprej ekskluzivno gosti projekt Ultimativna lestvica najboljših filmov v letu 2022. Ta uspešen projekt letos namreč obeležuje že jubilejno peto leto obstoja, zato selitev lestvice na naš portal predstavlja še toliko večji uspeh. Z ekipo in idejnim vodjem bomo lahko projekt dvignili na nove nepričakovane poti in dosegli nove ambicije, ki si jih takšen projekt zares zasluži.
Ultimativna lestvica najboljših filmov je projekt, ki ga je pred petimi leti zastavil neodvisni novinar, filmski reporter, programski direktor verige Radi mamo kino Matej Patljak. Štiri leta so lestvico gostili različni uspešni spletni portali, zdaj pa boste projekt lahko ekskluzivno spremljali na naši spretni strani.
Namen projekta je ustvariti lestvico filmov, ki so bili po mnenju različnih strokovnjakov najboljši v določenem letu, hkrati pa javnosti predstaviti ideje za zabavno preživljanje prostega časa z najboljšimi filmi.
Pravila so preprosta, saj vsak lahko vsak povabljen odda točke filmom, te pa se seštevajo (podrobna pravila in dodatne informacije o projektu si lahko preberete tukaj). V uredništvu smo sklenili, da vam malce bolje predstavimo tudi naš izbor. S tem boste dobili različne vpoglede v filme, hkrati pa nas boste lahko nekoliko bolje spoznali tudi od blizu.
Letošnji izbor najboljših filmov je bil še posebej težak v primerjavi s prejšnjim letom, saj bi bili filmi, ki so na koncu letošnje lestvice top 10, še vedno pri samem vrhu leta 2020 ali 2021. Zaradi bogate ponudbe filmov po koronski krizi sem v sam vrh poskusil uvrstiti res vrhunske filme, ki bi jim priporočal absolutno vsakomur.
Filmi, ki so za las ušli izboru in bi se skoraj uvrstili na lestvico:
Severnjak/The Northman
Robert Eggers se je s svojima celovečercema The Witch in The Lighthouse izkazal kot eden redkih sodobnih filmarjev z unikatno in drzno umetniško vizijo ter izvrstnim občutkom za grajenje atmosfere in suspenza, da o tem, da so njegovi filmi vedno vizualne poslastice, niti ne govorimo. In tudi s svojim najnovejšim celovečercem Severnjak ni razočaral, saj je gledalcu dostavil vizualno osupljivo, vzdušno, brutalno, krvavo, umazano in pristno nordijsko epsko pustolovščino, ki se ne oklepa hollywoodskih klišejev in navkljub temu, da imamo na vsebinski ravni opravka s še eno “hamletovsko” zgodbo, to gledalca ne oropa od užitka, ki ga uspe Eggers dostaviti v svojem (dosedaj) daleč najbolj ambicioznem filmskem projektu. Plus vedno čudovita Anya Taylor-Joy in v epizodnih vlogah prikupno čudaška Willem Defoe in pevka Björk.
Celotno recenzijo filma si lahko preberete tukaj.
Moški / Men
Leto 2022 je bilo znova dobro leto za oboževalce grozljivk, saj smo bili deležni zajetnega števila predstavnikov žanra, ki se lahko pohvalijo s pristnim artističnim pečatom ter drznim pristopom do obravnavanja družbenih problematik. Moški, umetniška folk grozljivka režiserja in scenarista Alexa Garlanda, se dotika za današnje čase še kako aktualne dileme ujetosti trpeče ženske (fenomenalna Jessie Buckley) v izrazito moškem svetu, ki je napolnjen z nasiljem, seksizmom in odvratno mizoginijo. Drži, da je Moški za “povprečnega” gledalca preveč ekstremen in avantgarden film, toda – po mojem skromnem mnenju – prava umetnost ne nudi ugodja ali utehe, temveč želi gledalca soočiti s težkimi življenjskimi vprašanji, na katere morebiti odgovori sploh ne obstajajo. Garlandov film ponuja mnogo prostora za polemične debate, hkrati pa očara z izvirnim simbolizmom, bizarnim črnim humorjem ter občudovanja vredno (in drzno) umetniško vizijo.
Celotno recenzijo filma si lahko preberete tukaj.
Filmi, ki so prejeli točke:
3. mesto (2 točke)
Inventura
Slovenski film je letos postregel z mnogimi presežki in – upajmo – tudi uspel utišati zlobne jezike, ki še vedno trdijo, da je domači film negledljiv in zastarel. Eden od teh je tudi absurdna tragikomedija Inventura, sicer celovečerni prvenec Darka Sinka; v njej spremljamo s prefinjenim črnim humorjem in suspenzom nabito potovanje vsakdanjega človeka, na katerega nekdo nekega večera strelja, ni pa povsem jasno, če je šlo pri vsem skupaj za nesrečo ali pa glavnemu junaku resnično nekdo streže po življenju? Sinkov film vrhunsko vnaša elemente absurda in groteske v povsem vsakdanje situacije, svojega junaka pa pelje skozi labirint, kjer se sooči z neprijetnim vprašanjem; kdo sovraži človeka, ki nima sovražnikov? Film se na izviren način loteva problematik, ki jih je moč najti v delih Franza Kafke (še posebej sistemsko nasilje nad posameznikom in izgubljenost sodobnega človeka v postmodernem svetu) in ostane v gledalčevem spominu še dolgo po nastopu odjavne špice.
Celotno recenzijo filma si lahko preberete tukaj.
2. mesto (3 točke)
Kit / The Whale
Po mojem mnenju Darren Aronofsky v svoji zdaj že skoraj četrt stoletja dolgi karieri ni posnel nobenega slabega filma in tudi z njegovim najnovejšim celovečercem, ganljivo čustveno dramo Kit, ni nič drugače. Film, ki je zasnovan na istoimenski gledališki igri, je seveda največ pozornosti dvignil zaradi osupljive igralske preobrazbe “povratnika” Brendana Fraserja v vlogi morbidno debelega spletnega inštruktorja, ki se po smrti svojega partnerja odloči za hitro smrt s preobjedanjem. In res; Fraser je tokrat na vrhuncu svoje igralske kariere, vendar pa njegova predstava ni edini razlog za ogled filma. Kit je namreč film, ki poleg pristne čustvene drame o odtujenem odnosu med očetom in hčerjo gledalca nagovori s problematiko, ki jo filmi premalokrat obravnavajo; govora je namreč o problematiki morbidne debelosti, ki je v Ameriki že vrsto let ena od najhujših zdravstvenih “epidemij”. Nekateri kritiki so filmu sicer očitali eksploatacijo in celo norčevanje iz debelih ljudi, toda sam se s tem nikakor ne morem strinjati; Aronofsky v filmu ne obrača pogleda od dejstva, da morbidna debelost ni nekaj, kar je vredno občudovanja, ampak naj služi kot alarm za posameznika, da se sooči s samim seboj. Kot nekdo, ki je v preteklosti imel težave s preobjedanjem kot sredstvom za zadušitev notranje stiske, mi takšen film kot je Kit, ogromno pomeni, zato si je zaslužil tako visoko mesto na lestvici.
1. mesto (5 točk)
Sveti pajek / Holy Spider
Sveti pajek je moj najljubši film iz letošnjega filmskega festivala v Cannesu, kjer je tudi glavna igralka, Zar Amir-Ebrahimi zasluženo prejela palmo za najboljšo igralko. Film temelji na resničnih dogodkih in prikazuje težaven lov na razvpitega iranskega serijskega morilca Saeeda Hanaeia, ki je v mestu Mašhad med letoma 2000 in 2001 umoril 16 prostitutk in v očeh javnosti postal mestni heroj, saj naj bi policiji “pomagal” pri “čiščenju” svetega mesta. Film povzema temačno estetiko filmov kot sta Fincherjeva Zodiak in Se7en, poleg napete zgodbe o lovu na morilca pa na surov način problematizira verski fanatizem, podrejen položaj žensk v iranski družbi ter svet prostitucije, ki v Iranu velja za čisti tabu. Sveti pajek je film, ki ga ni moč pozabiti in ga ni strah razgaliti najbolj temačne predele iranske družbe.
Vse točke in nagrado za najboljši film z moje strani brez dvoma prejme Sveti pajek!
Viri slik: New York Times, Variety, IMDB, Kinodvor, IMDB