Recenzija: Vran
“Mrtvo naj ostane mrtvo.”
-
- 1 septembra, 2024
- 19:31
Kultni fantazijski triler Vran iz leta 1994 je še po treh desetletjih eden boljših stripovskih / superherojskih filmov, še posebej po zaslugi ikoničnega Brandona Leeja v glavni vlogi, ki pa je bila žal tudi njegova zadnja, saj je med snemanjem umrl v tragični nesreči, ki še danes buri duhove. Leejeva interpretacija rockerja Erica Dravena, ki leto dni po svoji smrti vstane od mrtvih in postane neuničljivi Vran, da bi maščeval umor svoje zaročenke, se je tako močno zapisala v zavest moderne popkulture, da so številni ponesrečeni imitatorji lika v nadaljevanjih franšize hitro utonili v pozabo. In enaka usoda čaka tudi Billa Skarsgaarda, ki je upodobil Erica v novi različici Vrana.
Eric je tokrat kričeče potetovirani odvisnik s težavnim otroštvom, ki odrašča v centru za rehabilitacijo, kjer spozna Shelly (FKA Twigs) in se vanjo zaljubi, dvojica pa pobegne na svobodo in se spusti v strastno razmerje. Kmalu se izkaže, da je Shelly tarča diaboličnega kriminalca (Danny Huston), ki po naročilu hudiča pošilja nedolžne duše v pekel. Eric in Shelly sta brutalno umorjena, vendar pa se prvi vrne nazaj v življenje z možnostjo, da lahko reši izgubljeno dušo svoje izvoljenke.
Vnovični obuditvi franšize Vran se ni pisalo nič dobrega še pred uradnim izidom; prvi napovedniki so bili katastrofalni, videz mrkega Skarsgaarda, ki ves potetoviran pozira pred ogledalom, pa je s strani oboževalcev zbudil prej posmeh kot pa zanimanje. Svoj prispevek k slabi publiciteti je dodal še Alex Proyas, režiser izvirnika iz leta 1994, ki je film označil za cinični poskus studia, da bi na račun njegove kultne uspešnice iztisnil čimveč denarja.
Skeptični odzivi so sedaj postali tragična realnost; novi Vran je grda, dolgočasna in generična filmska katastrofa, ki ne premore niti osnovnega razumevanja tega, kar je izvirnik naredilo tako uspešen. Pristno gotsko atmosfero ter domiselno prepletanje rock ikonografije in citatov velikanov literature so zamenjali osnovnošolski kvazigotski simbolizem, za lase privlečena zgodba z obupnimi dialogi ter patetični liki, ki se trudijo izpasti tako zlobno, karizmatično in nevarno, da film deluje prej kot parodija, ne pa resen film.
Igralske predstave so temu primerno slabe; sicer pogosto odlični Skarsgaard je tokrat vidno izgubljen in naveličan, Twigsova in Huston pa prav tako večino časa dajeta vtis, da bi rada čimprej krenila k boljšim projektom. Zgodba je polna neumnosti in nelogičnosti, ki jih film kakopak ni dolžan pojasniti, dialogi pa po ravni osladnosti predstavljajo resno konkurenco tistemu, kar smo slišali v vampirski “sagi” Somrak. A tisto, kar pričujoči film najbolj uniči, je njegova vizualna podoba, ki je – z eno besedo – grda. Sprane podobe urbanega okoliša in posmrtnega življenja, kjer se zgodba povečini odvija, so motne, nezanimive in puste. Enako velja za nevznemirljivo in zaspano akcijo (z zgolj eno svetlo izjemo, ki pa je bila že zdavnaj prikazana v napovednikih) ter brezdušno ljubezensko zgodbo.
Glede na izredno nizka pričakovanja bi film Vran težko označili za razočaranje. Vedeli smo, da bo film katastrofa in točno to smo tudi dobili; grdo, dolgočasno, generično, razvlečeno in klišejsko zapravljanje gledalčevega časa. In glede na slab finančni izkupiček se vsaj ohranja upanje, da bo minilo še nekaj časa, preden se bo nekdo znova lotil vrniti Vrana nazaj v življenje.
Vran je na voljo za ogled na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 1/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- En sam spodoben akcijski prizor (ki pa ga lahko vidite v celoti v napovednikih)
MINUSI
- Grda vizualna podoba
- Dolgočasna zgodba
- Zgrešena igralska zasedba
- Obupni dialogi
- Cel kup nelogičnosti
Viri slik: Mashable, IGN, Comicbook.com
