Recenzija: Tujci: prvo poglavje

“Rutinski slasher.”

Kadar je govora o modernih filmskih klavnicah oz. slasherjih, se zdi, da je celovečerni prvenec Bryana Bertina z naslovom Tujci vedno nekoliko krivično spregledan, pa četudi je leta 2008 postal velika finančna uspešnica in zaplodil mlačno nadaljevanje in letos obuditev z novo trilogijo, ki jo bo režiral veteran Renny Harlin. Četudi Bertinov film ni moč označiti za mojstrovino, je še vedno izredno atmosferična in napeta srhljivka, ki dobro izkoristi svojo minimalističnost in ekonomičnost dogajanja. 

Harlinov film ohranja nezapletenost izvirnika; mlad par se ustavi v odročnem podeželskem mestu, kjer se jima pokvari avtomobil, zato sta fant in dekle prisiljena prenočiti v najeti koči ob gozdu. Tisti, ki ste videli film iz leta 2008, veste kaj sledi; na vrata koče potrka mlado dekle, ki išče osebo z imenom Tamara, kmalu zatem pa glavna junaka začne ogrožati trio zamaskiranih psihopatov brez jasnih motivov.

Tujci: prvo poglavje v uvodnih minutah postreže z zapisom o tem, da se v Ameriki nasilni napadi pripetijo vsakih sedem sekund. Ta obrazložitev daje vtis, da bo film postregel z družbenim komentarjem o ameriški glorifikaciji nasilja in morbidne obsesije z morilci, vendar v preostanku zgodbe nič od tega ne pride v ospredje. Harlinov film ima to prednost, da razume formulo uspeha izvirnika; prepričljiva temačna atmosfera in nemalo presenetljivo napetih prizorov prikujejo gledalca pred ekran, površinska zgodba, ki se (vsaj zaenkrat) ne spušča v razlaganje motivov za prikazane zločine, pa dogajanju doda ščepec všečne skrivnostnosti.

Glavna težava filma pa je očitna že v prvi tretjini; če ste videli izvirnik iz leta 2008, ste videli tudi tega. Harlin namreč brez večjih odstopanj in presenečenj reciklira že videni zaplet in se povečini poslužuje preverjenih trikov, nekateri kadri pa so do zadnje podrobnosti identični tistim iz Bertinovega filma. K temu dodajmo še  nezanimiva glavna junaka, ki za razliko od izvirnika ne doživljata nobene krize v razmerju, ampak sta srečno zaljubljena (beri; dolgočasna). Resda bi se lahko pritoževali tudi nad njunim pomanjkanjem zdrave pameti, toda v žanru grozljivk smo gledalci imeli opravka z bistveno bolj imbecilnimi liki. 

Tujci: prvo poglavje je težko oceniti kot samostojen film, saj predstavlja zgolj prvi del načrtovane trilogije in uspeh te je odvisen predvsem od tega, kaj bosta dostavili nadaljevanji. Kot tako je prvo poglavje – glede na preostale klavrne filme iz kotla vnovičnih zagonov franšiz – povsem kratkočasen in vzdušen slasher, namenjen izklopu možganov. In v današnjih časih, ko se zdi, da morajo biti filmi bodisi mojstrovine bodisi čiste smeti, je treba gledalce spomniti, da ni nič narobe, če je film včasih preprosto “spodoben”. 

Film Tujci: prvo poglavje si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.

Ocena: 3/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Dobra mračna atmosfera
  • Nekaj presenetljivo napetih prizorov
  • Nezapletena zgodba

MINUSI

  • Povečini reciklaža zgodbe prvega filma
  • Nekaj (pričakovanih) neumnosti
  • Nezanimiva glavna junaka

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih