Recenzija: Tartinijev ključ

Med poletjem smo lahko na Netflixu gledali film Zveza (The Union), ki je svoje dogajanje med drugim našel tudi v Piranu. Že takrat sem zapisal, da bo Piran v enem letu dobil dve filmski upodobitvi, a da bo šele domača produkcija tista, ki bo vredna omembe. Če zvezdniški film z Markom Wahlbergom, Halle Berry in J. K. Simmonson na višjem proračunu ne zna pričarati pustolovščine, ki je vredna kino vstopnice, jo zna vsaj Vinci Vogue Anžlovar s filmom Tartinijev ključ.

Ko mlada Barbara (Ella Lapajne) z očetom prispe v Piran, je jezna, ker sta lahko prišla šele takrat, ko so domov odšli že vsi njeni prijatelji. Ko k njej pristopita Robert (Svit Šturbej), ki je v Piranu s poletno kolonijo, in domačinka Mario (Maks Kerševan), se kmalu znajdejo v svetu reševanja piranskih ugank, lova na zaklade in bega pred mafijskimi šefi.

Film bo zaradi svoje narave mladostniških pustolovščin spomnil na Poletje v školjki na eni in Dvojne počitnice na drugi strani. Mogoče lahko k temu pridružimo še Gremo mi po svoje ter zaključimo tri različne generacije slovenskih filmskih gledalcev. Vsak je zapisan v srca svojih gledalcev in Tartinijev ključ se zdi kot boljši film od vseh naštetih, čeprav tu že posegamo v nevarno območje. Brez dvoma se bo lahko novi generaciji zapisal kot »tisti slovenski film.«

Posnet po knjižni predlogi Roma Kukoviča in z veliko osebne note režiserja, ki je knjigo s sinom našel v času korone, je to eden boljših filmov v slovenskem arhivu. Trojica mladih igralcev je odlična in odločitev, da bodo čas snemanja živeli skupaj, se je več kot obrestovala. Ko njihovi kemiji, že sumljivo naravni igri pred kamero in igrivosti pridružimo še starejše oz. izkušene igralce, je igralska zasedba vredna ogleda. Tu prednjačita predvsem Jurij Drevenšek kot rahlo butasti in do neke mere iznajdljivi tat Jofa ter Primož Pirnat kot stereotipe obračajoči brezdomec Ariel. Določene izbire igralskih odločitev se sicer klišejem in posledičnem obračanju z očmi ne uspejo izogniti, a gre tu za manjšinsko početje, ki se hitro skrije pred pustolovski lov miši, ki jo lovi mačka, ki jo lovi pes.

Ko preko glavnih likov opazujemo prebijanje razlik in družbenih ozadij, se začne razkrivati zgodovina obmorskega mesta, tkanje prijateljskih vezi in dejstva, da gledamo »zares fajn film.«

Film je na rednem sporedu v slovenskih kinematografih.

Ocena 4/5