Recenzija: Najemi družino
»Simpatična zgodba o bistvu življenja«
Najemi družino je topla in ganljiva družinska drama, postavljena na Japonsko, kjer spremljamo življenje Phillipa, Američana, ki se zaposli v zelo nenavadnem podjetju. V glavni vlogi blesti oskarjevec Brendan Fraser, ki znova nosi glavno čustveno breme filma. Zgodba gledalca postavi v netipične in moralno zahtevne situacije, ob katerih se porajajo vprašanja o etičnosti videnega, čeprav so nameni likov večinoma iskreni.
V preteklosti smo že videli številne filme, ki raziskujejo idejo, da je družina lahko tudi stvar izbire in ne zgolj biološke danosti. Kljub naslovu Najemi družino ni še ena variacija na to temo. Japonska režiserka Hikari se skozi perspektivo Američana loteva prikaza japonske miselnosti in družbenih norm ter na subtilen in simpatičen način opozarja na številne težave, s katerimi se sodobna japonska družba sooča.
V ospredju zgodbe je Phillip, Američan srednjih let, ki že sedem let živi na Japonskem. Je propadli igralec, ki je nekoč zaslovel z reklamo za zobno pasto, nato pa se je njegova kariera nepričakovano ustavila. Ker si še vedno želi igralskega preboja, sprejme različna občasna dela. Njegovo življenje se povsem spremeni, ko ga kontaktira Shinji s ponudbo, ki jo je vsaj na prvi pogled nemogoče zavrniti.
Podjetje Najemi družino obstaja zaradi izrazite zaprtosti japonske družbe, kjer so ljudje pripravljeni plačati za čustvene nadomestke, samo da se jim ni treba odkrito soočiti s svojimi težavami. Prav to predstavlja osrednje sporočilo filma: pomembnost iskrene komunikacije, izražanja čustev ter odprtosti do drugačnih pogledov na odnose. Tradicionalna japonska konservativnost in strogi družbeni okviri glede družine, službe in osebnih odnosov so lepo prikazani skozi Phillipove izkušnje.
Phillip se v podjetju znajde v različnih vlogah. Postane oče desetletni Mii, katere mati ga najame, da bi povečala dekličine možnosti za vpis v prestižno zasebno šolo. Hkrati se spoprijatelji z introvertnim navdušencem nad videoigrami, s katerim splete nepričakovano pristno prijateljstvo. Ena izmed najmočnejših zgodb pa je njegova vloga »novinarja« legendarnega, a dementnega japonskega filmarja in igralca Kikueja, ki si pred smrtjo želi, da bi mu nekdo prisluhnil. Njegova hči zato najame Phillipa, da očetu omogoči občutek bližine in miru v zadnjih trenutkih življenja.
Režiserka Hikari film vodi z izjemnim občutkom za ritem in atmosfero. Zgodba teče gladko, direktor fotografije pa mojstrsko ujame lepote Japonske, tako urbanih središč kot podeželskih pokrajin. Prijetna in umirjena glasbena podlaga dodatno poglobi čustveno izkušnjo gledalca.
Uspeh filma v veliki meri sloni na glavni igralski predstavi, pri čemer Brendan Fraser znova navduši. S subtilno mimiko, toplim pogledom in zadržano igro prepričljivo prikaže notranje boje svojega lika. Še posebej izstopajo prizori, v katerih se Phillip sooča z osrednjo etično dilemo filma: ali ljudem resnično pomaga ali pa jim zgolj prodaja prijazno laž? In kje je meja med obema?
Film žal ne izkoristi v celoti vseh tem, ki se jih dotakne. Občutek je, da je ostalo še precej neizkoriščenega potenciala, predvsem pri stranskih likih, zaposlenih v podjetju, ter pri samem lastniku podjetja. Čeprav dobimo več razlag, te nimajo enakega čustvenega učinka, saj z liki ne preživimo dovolj časa. V tem pogledu je film morda nekoliko preambiciozen. Poleg tega je pripoved mestoma predvidljiva in ne ponuja večjih presenečenj.
Najemi družino je trenutno na voljo v rednem sporedu slovenskih kinematografov. Priporočamo ga vsem ljubiteljem družinskih dram in filmov, ki se lotevajo čustveno in moralno zahtevnih tem.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Odlična igralska predstava Brendana Fraserja
- Zelo dobra in občutena režija Hikari
- Pomembno in aktualno sporočilo filma
MINUSI
- Nekoliko preambiciozna zasnova
- Predvidljivost pripovedi
Viri slik: Script, The Playlist, Nerdist
