Recenzija: Nevesta!

»Drzna reinterpretacija Frankensteinove neveste«

Nevesta! je najnovejša romantična drama o Frankensteinu in njegovi izbranki, ki nas popelje v 30. leta prejšnjega stoletja, čas vzpona Hollywooda in velikih družbenih sprememb. Drugi film Maggie Gyllenhaal pod okriljem studia Warner je izjemno ambiciozen projekt, ki ga krasita odlični igralski predstavi Jessie Buckley in Christiana Balea. Ali film v celoti deluje? Ne povsem, vendar si ga je še vedno vredno ogledati.

Mary Shelley je v svojem času napisala več odličnih knjig, a nobena ni postala tako slavna kot Frankenstein. Zgodba o pošasti, ki jo ustvari vizionarski znanstvenik, že desetletja navdihuje številne filmske adaptacije, ki vedno znova ponujajo nove interpretacije te klasike. Maggie Gyllenhaal je v zgodbi pritegnil predvsem njen feministični vidik, zato je v ospredje postavila Nevesto.

Film pripoveduje zgodbo o Franku, pošasti, ki si po več kot stoletju obstoja zaželi preprostih življenjskih radosti, za katere je bil vse do takrat prikrajšan. Želi ljubiti in biti ljubljen. Želi si deliti življenje z drugo osebo, občutiti bližino, dotik in intimnost. Za to pa potrebuje žensko. Tako se porodi ideja o oživitvi mrtve osebe, ki bi mu lahko ponudila vse, po čemer hrepeni.

Če je bil prvi film Maggie Gyllenhaal, Izgubljena hči, zelo intimna zgodba o medosebnih odnosih, se je tokrat lotila precej bolj ambicioznega projekta. Očitno je, da je navdih črpala iz svoje ljubezni do filma kot medija, saj končni izdelek tekoče prehaja med različnimi žanri. Težko ga je umestiti v eno samo kategorijo. V osnovi gre za romantično dramo, ki pa vključuje elemente muzikala, noir kriminalke in celo akcijskega filma, kar prinese nekaj resnično dih jemajočih prizorov.

V glavnih vlogah blestita Jessie Buckley in Christian Bale. Bale v vlogi pošasti po imenu Frank deluje presenetljivo nežen, naiven in ljubeč, vse dokler ni ogrožen on ali Nevesta. V njeno vlogo stopi izjemna Buckley, ki ima zelo zahtevno nalogo. Njen lik vključuje številne notranje monologe pisateljice Mary Shelley, hkrati pa mora prikazati proces emancipacije, poželenje, neustavljivo željo po življenju ter tudi brutalnost in ranljivost. Ali vam bo lik všeč, je stvar okusa, vendar ni dvoma, da Buckley svojo vlogo odigra natanko tako, kot si jo je zamislila režiserka.

Vizualna podoba filma je zelo impresivna. Kljub temu da Gyllenhaal kot režiserka še nima ogromno kilometrine, se to nikjer ne pozna. Očitno je, da je v preteklosti sodelovala z nekaterimi največjimi režiserji in se od njih veliko naučila. Posebej izstopata kostumografija in scenografija, ki nas prepričljivo popeljeta nazaj v čas dogajanja ter jasno opredelita značaje likov. Tudi maska in ličenje sta izvrstni in zelo zapomnljivi.

Za glasbo je poskrbela islandska skladateljica Hildur Guðnadóttir, ki uspe ustvariti močno atmosfero in gledalca takoj potopiti v čas dogajanja. Posebej izstopajo skladbe švedskega glasbenika Fever Rayja, ki se v filmu tudi epizodno pojavi.

V stranskih vlogah nastopa več znanih igralskih imen, ki imajo sicer manj prostora, a pomembne funkcije v zgodbi. Najbolj izstopata Annette Bening in Penélope Cruz. Bening igra znanstvenico, ki Franku omogoči oživitev Neveste. Cruz pa se pojavi kot detektivka, ki poskuša oba ubežnika ujeti, vendar postopoma začne dvomiti o tem, ali sta res takšni pošasti, kot ju prikazujejo mediji in policija.

Gyllenhaal skozi lik Neveste jasno izrazi svoje stališče o položaju žensk v sodobni družbi. Frank si je sicer želel ženske družbe, vendar ni pričakoval, da bo Nevesta tako dominantna in samosvoja osebnost. Ni tam zgolj zato, da bi izpolnjevala njegove želje in potrebe, temveč išče lastno identiteto. S tem nehote sproži pravo revolucijo, saj ji pri tem sledijo številne zatirane mlade ženske. Glavno sporočilo filma je tako nedvomno ženska emancipacija, vendar film hkrati govori tudi o moči ljubezni. Povezanost med dvema posameznikoma je lahko tako močna, da premaga skoraj vse ovire.

Film se dotakne tudi vloge sedme umetnosti pri soočanju s čustvi. Frank namreč pogosto beži v svet filmov, kjer poskuša najti uteho in notranji mir. Hkrati zgodba vključuje še elemente mafije in korumpiranih policistov, zaradi česar si film morda zada nekoliko preveč. Verjetno tudi niste edini, ki vas bodo določeni trenutki spomnili na klasiko Bonnie and Clyde ali na novodobni hit Joker. Prav tu se zdi, da je Gyllenhaal morda preveč posegla po že znanih motivih, zaradi česar film ne deluje tako izvirno, kot bi lahko.

Nevesta! ni običajen film. Poln je idej, ki jih poskuša združiti v koherentno celoto, včasih bolj uspešno, drugič nekoliko manj. Na plečih močnih igralskih predstav nam v dobrih dveh urah ponudi napeto in vznemirljivo zgodbo, ki jo lahko priporočimo predvsem ljubiteljem drznih in nekoliko odštekanih filmov.

Film se trenutno predvaja v vseh večjih slovenskih in svetovnih kinematografih.

Ocena: 3/5