Recenzija: Frankenstein
»Živi!”
Ko se režiserji lotevajo dolgo načrtovanih življenjskih projektov, se lahko zgodi, da ti zaradi previsokih ambicij, arogantnega pristopa in režiserjevega močnega egotripa pogrnejo na celi črti kot se je to npr. pripetilo Francisu Fordu Coppoli z lanskoletnim epom Megalopolis. Obstaja pa tudi možnost popolnoma obratnega položaja; mehiški filmski vizionar Guillermo del Toro je več kot dvajset let načrtoval adaptacijo ene od klasik gotske literature, pisemskega romana Frankenstein angleške pisateljice Mary Shelley, končni rezultat pa je filmska umetnina, ki jo poganjajo energični entuziazem, globoka ljubezen do ustvarjanja in spoštljivo razumevanje izvornega materiala.
Na kratko povzetek zgodbe; v uvodu spremljamo posadko danske ladje, ki na severnem tečaju odkrije premraženega barona Victorja Frankensteina (Oscar Isaac), kmalu zatem pa ladjo napade skrivnostni Stvor (Jacob Elordi) in zahteva, da ji predajo njenega “gospodarja”. V nadaljevanju se izkaže, da je Frankenstein genialni, vendar egocentrični in manipulativni znanstvenik, ki skuša z etično spornimi eksperimenti “premagati” smrt in iz ostankov človeških trupel ustvariti novo bitje. Tako se “rodi” Stvor, s tem pa se začnejo kmalu kazati tragične posledice Frankensteinovih obsesij.
Del Torov Frankenstein že v uvodnih poetičnih kadrih nenavadno čudovite in hkrati mrakobne narave polarnega sveta nakaže, da je v nastajanje filma bilo vloženo ogromno truda. S tehničnega vidika je film (skoraj) brezhiben: osupljiva vizualna podoba, razkošna in do zadnje podrobnosti izdelani scenografija in kostumografija, vzdušna melodramatična glasba in vzdušna atmosfera, ki brezhibno prepleta grozo, suspenz in romantiko.
Del Toro pred nami ustvari privlačen in skrivnosten svet, ki se približuje estetiki magičnega realizma, hkrati pa z obrtniško spretnostjo izpostavi vse ključne točke Shellyjinega romana, ne da bi se pri tem zatekal v pretirano eksplotacijo ali solzav sentimentalizem. In glede na to, da je Frankenstein doživel že nešteto filmskih adaptacij (številka se giblje okoli 420, najbolj znan pa je kakopak film iz leta 1931 v režiji Jamesa Whala), je pohvalno, da je del Toro v že znano zgodbo vnesel dovolj svežine in unikatnosti, da film ne izpade kot še ena brezdušna reciklaža vsem dobro poznanega materiala.
K prepričljivemu “oživetju” zgodbe je filmu v veliko pomoč tudi igralska zasedba, kjer velja izpostaviti tri predstave; Isaac z neverjetno energijo utelesi maničnost in kompleksnost “norega” znanstvenika, Elordi v vlogi Stvora prepriča z osupljivo telesno preobrazbo in fizično ekspresivnostjo, od nastopajočih pa še posebej močno zasije Mia Goth kot Elizabeth, zaročenka Frankensteinovega brata, ki ni uporabljena kot romantični privesek, ampak s svojo eleganco in močno moralno voljo predstavlja edini lik v filmu, ki ga poganjata ljubezen in razumevanje do obstoja Stvora.
Napake filma niso usodne, vendar jih je potrebno omeniti; navkljub močni tehnični izpiljenosti občasno bodejo v oči rahlo ceneni posebni in vizualni učinki, nekatere gledalce, še posebej tiste, ki niso toliko seznanjeni s knjigo, pa bi znalo zmotiti, da film navkljub oznaki grozljivka ni strašljiv. Del Toro s filmom močno cilja na čustveno jedro zgodbe in tudi vizualno najbolj odbijajoče like, kot je Stvor, prikaže kot globoko empatične in tragične.
Frankenstein je film, ob katerem se gledalci zavedamo, zakaj je del Toro eden od najbolj unikatnih in spoštovanih filmarjev na svetu. Gre za avtorja, ki brezhibno ohranja ravnotežje med komercialno dostopnim in umetniškim filmom, hkrati pa na velika (in mala) platna vrača magičnost in epskost številnih filmskih klasik, ne da bi ob tem izpadel zastarelo.
Frankenstein je čudovit, ganljiv in spoštljiv poklon literarni klasiki, ki zgodbo o norosti, humanosti in človeškem igračkanju z zakoni narave zelo uspešno predstavi novi generaciji gledalcem po vsem svetu.
Film Frankenstein si je možno ogledati na platformi za pretočne vsebine Netflix.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Zvesta adaptacija literarne predloge
- Emocionalna in napeta zgodba s kompleksnimi liki
- Osupljiva vizualna podoba filma
- Razkošna scenografija in kostumi
- Fenomenalne igralske predstave
MINUSI
- Občasno šibki vizualni učinki
- Film ni pretirano strašljiv
Viri slik: DiscussingFilm, Letterbox, Screenrant
