Recenzija: Projekt Zadnje upanje
»Houston, imamo uspešnico!«
Zgodba o učitelju, ki se zbudi svetlobna leta oddaljen od domačega planeta, je po svojem izidu hitro postala velika znanstveno-fantastična uspešnica. Nič čudnega, saj je njen avtor Andy Weir. Intervjuji z njim razkrijejo, kako natančen je pri znanstvenih elementih svojih zgodb in ljubitelji njegovih knjig s(m)o lahko le upali, da bodo enako natančni ustvarjalci filma pri predelavi na veliko platno.
Strahu ni bilo veliko, so bila pa visoka pričakovanja. Avtor je sam izbral Ryana Goslinga in mu v branje podal še nedokončan čistopis, ki je slednjega navdušil do te mere, da je stopil v kontakt s studijem MGM (danes Amazon MGM) in odkupil pravice za film. Pristopil je Drew Goddard, ki je v preteklosti spisal scenarije za Cloverfield, Koča v gozdu, Svetovna vojna Z in Marsovec, prav po Weirovi uspešnici. Režiserski dvojec Phil Lord-Christopher Miller se je zdel usojen za predelavo take zgodbe, Goslingu v glavni vlogi pa sta se pridružila še Sandra Hüller in Lionel Boyce. Za fotografijo pa je poskrbel vedno izjemni Greg Fraiser, ki je moral zaradi tega projekta izpustiti zadnji del trilogije Dune: Peščeni planet.
Zgodba spremlja Rylanda Gracea (Ryan Gosling), osamljenega astronavta, ki se zbudi na vesoljski ladji brez spomina, kdo je ali zakaj je tam. Ko se mu spomini postopoma vračajo, spozna, da je zadnje upanje človeštva, da ustavi kozmično grožnjo, ki zatemnjuje sonce in ogroža življenje na Zemlji.
Film po eni strani izstopa zaradi zgodbe, kjer je že Weir uravnotežil kompleksne znanstvene koncepte z duhovitostjo in napetostjo. Enako storita Lord in Miller, ki sta bila pravšnja za to nalogo zaradi Weirovega stila, da vesolje in znanost naredi vznemirljivo in ne strah vzbujajočo. Podobno kot Marsovec je zgodba polna reševanja problemov pod pritiskom – Grace se nenehno sooča z na videz nemogočimi izzivi.
Eden najbolj presenetljivih in očarljivih vidikov romana je bil odnos, ki ga Grace vzpostavi med svojo misijo. Tudi to film, morda še bolje od knjige, predstavi v svojem vizualnem mediju z vsemi prednostmi, ki jih ta prinaša. Brez kvarnikov ta dinamika doda nepričakovano čustveno globino in trenutke pristne topline in humorja, s čimer zgodbo dvigne nad preprosto pripoved o boju med človekom in naravo.
Projekt Zadnje upanje je film, ki deluje kot dobro naoljen stroj, saj gre za eno najboljših filmskih predelav knjige, ki smo jo imeli čast videti v filmski zgodovini.
Zakaj? Ker na platnu deluje vse, kar je prej delovalo na papirju. Vizualno se Greg Fraiser popolnoma preda vesoljski prostranosti in nam po več letih predstavi vizualni vesoljski ep, ki ga na velikem platnu ne smete zamuditi.
Ryan Gosling je bil za vlogo, čeprav očitno napisano zanj, rojen in kot tak izkoristi vse najboljše adute, ki so ga pripeljali do sem. Skupaj z režiserjema in scenaristom je vedel, kaj je treba zgodbi dodati in vzeti, da bo zasijala v filmski obliki. To na trenutke sicer prinese poudarek na nekoliko počasnejših elementih, določene (tiste najbolj znanstvene) pa film do določene mere izpusti, s čimer pohitri tempo tistih drugih elementov.
Gre za zvesto predelavo, ki se zaveda premika v popolnoma drugačen medij.
Kot smo že zapisali, nenazadnje tudi povedali v podkastu z najbolj pričakovanimi filmi leta 2026, bi lahko Projekt Zadnje upanje postal eden najboljših filmov leta. In po ogledanem?
Projekt Zadnje upanje je film, kjer ne bo moč zameriti gledalcu, ki ga bo oklical za najboljšega leta ali celo najljubšega odkar gleda filme. Tak čar ima zgodba o učitelju, ki mora rešiti svet in vesolje, pri tem pa spozna resnico o tem, kdo je in kaj resnično ceni. Ena najboljših predelav knjižnih uspešnic v zgodovini.
Film je na ogled v slovenskih kinematografih.
Ocena: 5/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Prepričljiva zgodba
- Pristnost, humor in toplina
- Igralska zasedba na čelu z Goslingom
- Tehnični elementa
- Uspešna predelava knjižne uspešnice
MINUSI
- Padec tempa v določenih trenutkih zadnje tretjine
