Recenzija: Misija: Nemogoče – Maščevanje, 1. del
»Nič ni nemogoče«
-
- 12 julija, 2023
- 20:00
Misija: Nemogoče je nazaj in sedmi film v franšizi je letvico možnega dvignil še višje. Maščevanje, 1. del je lep pokazatelj, da lahko sodobna filmska franšiza vedno znova preseže sama sebe in na velika platna dostavi razburljivo akcijo, ki gledalca popolnoma prevzame in mu da zadovoljiv razplet, hkrati pa ga pripravi na nadaljevanje. Tom Cruise je neverjeten, imenitno pa ga dopolnjuje vrhunska igralska zasedba, ki ima tokrat še posebej pomembno vlogo.
Misija: Nemogoče je leta 1996 udarila kot strela z jasnega in z odličnim filmom Briana de Palme postavila temelje za akcijsko franšizo, ki tudi 27 let kasneje uspešno presega pričakovanja gledalcev in iz filma v film dostavlja dih jemajočo gledalsko izkušnjo. Sedmi film, Maščevanje, 1. del, je v režiserski stolček še tretjič zapored postavil Christopherja McQuarrieja, Tom Cruise pa se pri svojih 61. letih stara kot vino, saj je vedno boljši.
Že po naslovu filma je jasno, da je to prvi del zgodbe, katere nadaljevanje predvidoma dobimo naslednje leto. Ethan Hunt in njegova ekipa se tokrat podajo na najnevarnejšo misijo doslej. Izslediti morajo namreč novo orožje, tj. entiteto umetne inteligence, ki bi v nepravih rokah lahko pomenila konec sveta. Precej preprosta premisa, ki smo jo videli že neštetokrat. Nič posebnega, boste rekli. Res je. Ampak kdo v resnici gleda filme Misija: Nemogoče zaradi zgodbe? V ospredju filma je znova akcija in tukaj se lahko samo globoko priklonimo, saj je ta naravnost neverjetna.
Tom Cruse si brez doma zasluži velik aplavz za svoj doprinos filmski industriji. Leta so v njegovem primeru res samo številka, saj še vedno sam snema svoje akcijske prizore, ki so iz leta v leto bolj nori in zahtevni. Še vedno je vrhunsko fizično pripravljen, kar ponovno dokazuje s številnimi tekaškimi podvigi, ki so zdaj že postali zaščitni znak filmov Misija: Nemogoče. Se pa loti tudi bolj drznih zadev, kar so ustvarjalci na veliko oglaševali pred izidom filma.
O Rebecci Ferguson nima smisla izgubljati besed. Že v prejšnjih filmih je kot Ilsa Faust dokazala svoje igralsko mojstrstvo, ki ga je vmes potrdila v filmu Dune: Peščeni planet in nazadnje v seriji Silo. Tudi tokrat je vrhunska in z veseljem bi jo videli v lastnem akcijskem filmu. Pomembna pridobitev franšize je Hayley Atwell, ki v filmu igra Grace. Slednja je na začetku filma navadna žeparka, a jo njeni dolgi prsti zapletejo v veliko večjo zgodbo. S Cruisom imata otipljivo kemijo, ki kar kliče po izbruhu strasti na neki točki. Zdi se, da jo bomo v nadaljevanju vsekakor še videli.
Nazaj so tudi drugi stalni spremljevalci Ethana, kot sta Benji in Luther, ki mu ponovno stojita ob strani. V vlogi zlikovca se tokrat znajde Esai Morales, ki upodobi Gabriela, vplivnega terorista s katerim ima Ethan že določeno zgodovino izpred časov delovanja v IMF-u. Odlično je svojo vlogo odigrala tudi Pom Klementieff, ki se je v vlogi Paris, francoske morilke, takoj zapisala med bolj priljubljene zlikovce franšize. Četudi zgodba ni v ospredju teh filmov, velja omeniti, da se tekom filma številni liki precej kvalitetno razvijejo in spremenijo, kar bo pomembno vplivalo na nadaljevanje.
Maščevanje, 1. del je daleč najdaljši film franšize do zdaj, saj traja kar 2 uri in 43 minut, a se na nobeni točki ne vleče. Tempo filma je hiter in konstantno se nekaj dogaja. Če ga primerjamo z drugo akcijsko uspešnico leta, John Wick 4, ima veliko več smešnih trenutkov in humorja. To je ključnega pomena, saj je težko slabe tri ure gledati akcijske prizore enega za drugim. Vmes mora biti nekaj humorja in v tem primeru so zadeli v polno s prizorom pregona po ulicah Rima, ki je z naskokom najbolj smešen del filma.
Poleg Rima obiščemo še Benetke, rusko morje, arabsko puščavo, letališče v Abu Dabiju in avstrijske Alpe z nam bližnjim Innsbruckom. Kot James Bond v najboljših časih.
Nekaj pripomb imamo nad občasno okornim dialogom. Ta vsekakor ni na ravni akcije in včasih se zdi, kot da ga je napisal ChatGPT. Še bolj moteče je nepotrebno pojasnjevanje. Že od nekdaj v filmskem svetu velja pravilo »show, don’t tell«. Veliko je prizorov, ko si prostor deli več likov, katerim zmeraj družbo dela en neobveščen, kateremu morajo vsi skupaj pojasniti dogajanje. Ta neobveščena oseba je v bistvu podaljšana roka gledalca in poceni trik scenaristov, da nam pojasnijo dogajanje preko tretje osebe. Posledično nas ima film za rahlo neumne, saj ne odkriva tople vode in govori o stvareh, ki jih velika večina razume.
Še bolj moteče je, ko ena oseba začne stavek, naslednjega nadaljuje druga, nato tretjega tretja in vse skupaj zaključi četrta, ko za to ni prav nobene potrebe. Premalo izkoriščen je tudi talent Vanesse Kirby, ki je vrhunska igralka, a je tokrat nekoliko bolj v ozadju.
Izpostavili bi še glasbeno podporo, ki je ponovno izvrstna. Lorne Balfe prihaja iz šole Hansa Zimmerja in to se sliši. Glasba ima pomembno vlogo pri dviganju napetosti v akcijskih prizorih in zelo dobro dopolnjuje dogajanje na platnu.
Sedmi film v franšizi Misija: Nemogoče je še enkrat več dokazal, da dandanes praktično nič več ni nemogoče. Še najbolj osvežujoče pa je dejstvo, da imajo ustvarjalci na čelu z glavnim zvezdnikom franšize še vedno žar po ustvarjanju in željo po premikanju meje mogočega. V času, ko dobivamo preveč nepotrebnih nadaljevanj, ki luč sveta ugledajo samo zaradi denarja, je Maščevanje, 1. del nadaljevanje, ki ga je bilo vredno počakati.
Misija: Nemogoče – Maščevanje, 1. del je odlična akcija, ki je ne bi priporočali samo ljubiteljem tega žanra, temveč prav vsem. V kolikor je možno, si film oglejte na največjem možnem platnu s čim boljšim ozvočenjem. Trenutno se predvaja v vseh večjih slovenskih kinematografih. Ogled vsekakor priporočamo.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Tom Cruise
- Neverjetne akcijske sekvence
- Odlične ženske igralske predstave
- Hiter tempo filma
- Dobra glasbena podpora
MINUSI
- Občasno okoren dialog
- Preveč pojasnjevanja
Viri slik: Startefacts, The Economic Times, Collider, CNET, USA Today,
