Recenzija: Krik (2022)
»Uspešna in zabavna vrnitev Ghostfacea«
-
- 20 januarja, 2022
- 7:00 dop
Krik oz. Scream je že peti film v znani filmski franšizi, ki mu za razliko od prejšnjih niso pripisali številke poleg naslova. Film vseeno ni popolnoma novi začetek franšize in deluje kot nadaljevanje. V njem se vrnejo številni znani obrazi, kot so Neve Campbell (Sidney Prescott), Courteney Cox (Gale Weathers) in David Arquette (Dewey Riley). Na to karto velikokrat igra tudi film, saj se, kot v prejšnjih različicah Krika, liki v filmu zavedajo pravil grozljivk in filma Rezilo. Tudi tokrat film jasno namiguje, da se morilec nahaja v krogu prijateljev, a tega dolgo ne razkrijejo in nas pustijo ugibati do zadnjega trenutka.
Film nas zelo učinkovito vedno znova pretenta in podaja majhne podrobnosti ter namiguje k temu, kdo bi lahko bil morilec. Kot se to zgodi v prejšnjih filmih, tudi v novem Kriku občinstvu večkrat namigne, da sta morilca dva, ki sodelujeta skupaj za uresničitev svojega končnega cilja. Ko že mislimo, da vemo kdo bi lahko bil morilec, režiserja pred nas postavita prizor, ki nas prepriča v nasprotno. Velikokrat ti filmi delujejo kot Scooby-Doo epizode, zato so za nas še toliko bolj zabavne, saj kot gledalci aktivno sodelujemo pri reševanju uganke in poskušamo ugotoviti, kdo bi lahko bil za masko Ghostfacea.
Začetek filma nas takoj spomni na prvo klasiko in hitro se vrnemo nazaj v čas prvih umorov zloglasnega Ghostfaca. Brutalni prizori so prisotni skozi celoten film in določeni uboji so resnično neprijetni. Predvsem podrobnosti z nožem so izjemno prikazane in dodatno razvlečene, da imajo pri občinstvu večji faktor šoka. Prizor s štedilnikom je sicer videti, kot da ne sodi v tako moderen film Krika, a vseeno na koncu deluje.
Suspenz skozi celoten film je zelo dober in nas nenehno drži na robu sedeža. Ko že misliš, da se Ghostface ne bo prikazal, mine stotinka sekunde in je ponovno v kadru. Ne uporablja drastičnih ‘jumpscareov’, a vseeno lahko film uvrstimo v ta podžanr grozljivk, saj s pomočjo zvoka in nenadne spremembe kadrov konstantno povzroča mini šoke.
Filmska glasba, komplementarno s kadriranjem odlično deluje v tandemu. Pri izbiri glasbe bi se lahko bolj potrudili, saj so izbrali sicer zelo priljubljene pesmi, a te že asociiramo z drugimi filmi ali serijami. Primer tega je skladba Nick Cave and the Bad Seeds – Red Right Hand, kjer je bil prisoten občutek, da ne sodi v ta film. Tudi začetna glasba, ko prvič vidimo glavna igralca Samantho Carpenter (Melissa Barrera) in Richieja Kirscha (Jack Quaid), ni najbolj posrečena.
Komični vložki skozi celoten film so bili solidno izpeljani, predvsem je na tem področju izstopal lik Richieja. Zdelo se je, da je imel najbolje izdelane šale, ki jih je skozi dialog dobro dostavil. Njegova igra je omenjeni dialog še dodatno poboljšala. Mogoče je občasno bilo malo pretiravanja, vendar to pri grozljivkah ni nič neobičajnega. Igranje glavne igralke Melisse na drugi strani je bilo zelo klišejsko in slabo. V vseh scenah z dialogom je bila pretirano obremenjena in dramatična. Za določene prizore bi morala zagotovo zmanjšati intenzivnost, a vseeno ni tako kritično, da bi film povsem negativno prevzela.
Seveda ne moramo recenzije končati brez, da bi omenili klišeje žanra grozljivk in tudi tukaj jih je bilo kar nekaj. Predvsem je bodlo v oči to, da je na obveznih delovnih mestih, npr. v bolnišnici zgolj ena oseba ali da policija rabi celo večnost za prihod na kraj zločina. To je bilo predvsem občutno v neverjetno dolgem prizoru z namestnico Judy Hicks (Marley Shelton) in Wesom Hicksem (Dylan Minnette). Kot smo že navajeni iz filmov te franšize, se vsi liki v Kriku zavedajo pravil grozljivk in so tudi tukaj imeli zares dolg prizor o tem. Mislim, da je gledalcu to hitro jasno in bi se tudi na tej strani lahko nehalo to tako pretirano poudarjati oz. bi zmanjšali to s pomočjo šal.
Glede na vse je kakovostnih ali zabavnih grozljivk zadnje čase opaziti vedno manj, zato je novi Krik zagotovo na sceno prinesel sijajno dozo nostalgije. Nazadnje moramo spomniti na Candymana, ki je prav tako imel uspešno predstavljene dobre ideje. Vsekakor pa je izkušnja tega žanra najboljše izkoriščena, če obiščete kinematografe. Obvezna sta veliko platno in glasni zvočniki, da si ob ogledu še težje zakrijete oči in ušesa. Krik je na voljo v vseh večjih kinematografih in toplo priporočamo obisk.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Brutalni prikaz umorov
- Igranje in komični vložki Richieja
- Sklicevanje na druge Krike
- Film te pusti ugibati o morilcu do zadnjega trenutka
MINUSI
- Mamo očitno ne skrbi za svoji hčerki
- Neobstoječi zaposleni
- Pretirana dramatizacija glavne igralke
