Recenzija: Kri moje ljubezni
»Seks, kriminal in mišice na steroidih.”
-
- 10 maja, 2024
- 10:00
Britanska filmarka Rose Glass je leta 2019 šokirala s svojim celovečernim prvencem, religiozno psihološko srhljivko Saint Maud, ki jo lahko brez težav uvrstimo med enega najstrašnejših filmov vseh časov, zato so bila pričakovanja ob najavi njenega novega filma kakopak visoka. Glassova je tokrat postregla z nenavadno, vendar mikavno mešanico napetih mišic, lezbičnega seksa in kriminala Kri moje ljubezni, ki znova potrdi, da imamo opravka z drzno in nekonvencionalno filmarko, katerih dandanes močno primanjkuje.
Film se odvija leta 1989 v Novi Mehiki. Ambiciozna, vendar brezdomna bodybuilderka Jackie (Katy O’ Brian) se na poti na tekmovanje v Las Vegasu ustavi v majhnem puščavskem mestu in sprejme službo varnostnice lokalnega kriminalca (Ed Harris z resnično obupno lasuljo). Med rednimi obiski lokalnega fitnesa se zaplete v vroče razmerje z lastnico Lou (Kristen Stewart), ki je sicer hčerka Jackijinega šefa, toda časa za romantiko ni, ko Loujino sestro brutalno pretepe njen nasilni partner…
Glassova tudi v svojem drugem celovečercu ostaja zvesta formi, ki jo je proslavila; govora je o nonšalantem preskakovanju med grobim realizmom in abstrakcijo, ki je pospremljena z elementi lynchovskega surrealizma. Film ima dokaj preprosto zgodbo, ki pa je polna zanimivih in odštekanih preobratov, ki jih Glassova mojstrsko obvladuje. Še en dokaz, da za dober film ne potrebuješ pretirano kompleksne in zamotane zgodbe.
Lezbična erotika, psihadelični neo-noir triler o maščevanju in psihološka drama o toksičnosti med obema spoloma tvorijo čudašo, vendar hvaležno izkušnjo, ki jo suvereno pilotirata še nikoli prej tako dobra Stewartova in izklesana O’Brianova, ki s svojo ljubezensko zgodbo predstavljata srce nasilne in temačne pripovedi. K temu dodajmo še odlično glasbo, čudovito vzdušno fotografijo ter močne dialoge in končni rezultat je težavna, vendar unikatna žanrska poslastica.
Kot pa je bilo že nekajkrat omenjeno; film zaradi svoje posebne drže brisanja meja med realizmom in abstrakcijo ne bo povšeči vsakemu gledalcu, še posebej v epilogu, ki bo – če poslovenimo angleški izraz – preveč “tam zunaj”, da bi lahko prepričal tiste, ki od filma pričakujejo karseda pristen stik z resničnostjo. Med slabosti filma bi lahko uvrstili tudi nekatere slabše razvite like (Harrisov zlobnež je še posebej neizkoriščen) in da bi si zgodba lahko privoščila malce več poglobljenosti, s katero bi osrednji konflikt postal še bolj močan in posledično tudi pojemljiv.
Od Glassove ni moč pričakovati filma, ki bi z mnenji združil gledalce in tudi v primeru Kri moje ljubezni ni nič drugače; filmarka ostaja zvesta serviranju hkrati preproste kot kompleksne zgodbe z moralno sivimi liki, ki grejo skozi ekstremne preizkušnje, ki tako njih kot gledalce puščajo odprtih ust.
Film Kri moje ljubezni si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Odlični igralski predstavi Kristen Stewart in Katy O’Brian
- Nepredvidljiva zgodba
- Idealna kombinacija suspenza in erotične napetosti
MINUSI
- Konec bo za nekatere gledalce preveč abstrakten
- Premalo raziskani stranski liki
- Obupna lasulja Eda Harrisa
