Recenzija: Hudičev plen

“Izganjanje hudiča ne uspe izgnati dolgčasa.”

Demonske obsedenosti so v zadnjem desetletju postale verjetno najbolj obrabljena in prežvečena tema filmskih grozljivk, zato je sila težko biti navdušen, ko smo gledalci na velikem platnu znova deležni še ene nadnaravne strašljivke, kjer z demoni obsedene deklice na tresočih posteljah žlobudrajo latinsko in lebdijo v zraku, medtem ko duhovniki po njih polivajo blagoslovljeno vodo in citirajo odlomke iz Svetega pisma.

Gledalci od filma s tako klišejskim in nedomiselnim naslovom kot je Hudičev plen, res ne moremo pričakovati veliko. Pravzaprav že sam naslov izniči nekaj upanja, da bi bili priča filmu z izvirnim in domiselnim pristopom do tematike demonske obsedenosti. Pa vendar je iskrico upanja predstavljal režiser Daniel Stamm, ki je leta 2010 presenetil s tematsko podobno okultno grozljivko z “najdenimi posnetki” Poslednje izganjanje hudiča, ki se je navkljub predvidljivi zgodbi izkazala za presenetljivo vzdušno, efektno in predvsem strašljivo gledalsko izkušnjo. Resda Stamm od tedaj naprej ni posnel nič omembe vrednega, vendar za naivnega gledalca upanje za dober film umre zadnje.

Glavna junakinja filma je mlada nuna Ann (Jacquelin Byers), ki si prizadeva postati prva poklicna izganjalka hudiča, pa četudi je ta poklic zaradi dolgoletne tradicije v katoliški cerkvi “primeren” zgolj za moške. Ann je kot deklica bila podvržena trpičnenju in nasilju s strani matere, kateri so sicer diagnosticirali duševno bolezen, vendar pa je Ann vedno verjela, da je bila mater žrtev neznanih demonskih sil. Ko se nuni ponudi priložnost za študij na t.i. šoli za eksorcizem, s svojim posebnim darom zbudi pozornost enega od profesorjev, kot tudi male deklice, za katero Ann sumi, da jo obseda isti demon kot njeno mater.

Če vam zgodba deluje kot še ena verska moralka o večnem boju med dobrim in zlom, v katerega je vmešana tudi osebna zgodba ženske s travmatično preteklostjo… imate popolnoma prav. Hudičev plen je film, ki se kot pijanec plota oklepa vsakega lenobnega klišeja grozljivk o demonskih obsedenostih in ne kaže niti kančka truda, da bi iz štrlel iz povprečja. Drugače povedano; če ste videli vse možne filme o demonskih obsedenostih, ste zelo verjetno videli tudi tega.

Do filma sicer ne smemo biti popolnoma krivični, saj na trenutke postreže s kakšno svetlo točko; Byersova je v glavni vlogi povsem simpatična in tudi njen lik ni zoprn, gledalci pa se lahko z njenim notranjim bojem do določene mere poistovetimo. Film prav tako občasno postreže s privlačno temačno scenografijo in prepričljivim tesnobnim vzdušjem, katerega pa žal kvarijo izredno lenobni poskusi “strašenja” gledalca, ki večkrat izzovejo bolj smeh kot pa kričanje. To pa zato, ker se film prepogosto zateka k cenenim posebnim učinkom in nenamerno komičnim prizorom, ki pa so več kot očitno vstavljeni v zgodbo zato, da gledalca prestrašijo.

Najbolj žalostno pa je to, da bi film lahko v zgodbo vnesel nekaj svežine z izpostavljanem problematike neenakosti med spoloma, saj je Ann predstavljena kot samosvoja in odločna ženska, ki se zoperstavi strogemu in zastarelemu cerkvenemu režimu, ki ne dovoljuje, da bi poklic izganjalca hudiča lahko opravljal kot drug kot zgolj moški. Toda Hudičev plen se te problematike sploh ne dotakne. Še več; Ann se na poti napredovanja iz nune v izganjalko hudiča ne sreča z nobeno hujšo oviro (občasno je deležna ciničnega pogleda katerega od njenih kolegov, to pa je tudi vse), zato se tudi njen dosežen cilj ne zdi povsem zaslužen.

Hudiče plen je eden od tistih filmov, zaradi katerih je včasih težko pisati recenzije, saj je tako strašansko pozabljiv, dolgočasen, klišejski, formulaičen in rutinski, da gledalec sproti izgublja razloge, zakaj bi mu za dogajanje pred seboj moralo biti mar. To je film, ki si niti najmanj ne zasluži predvajanja na velikih platnih, temveč bi moral pristati na kanalih za pretočne vsebine. Pa tudi tam bi v nekaj dneh utonil v pozabo.

Film Hudičev plen je na voljo za ogled v vseh večjih slovenskih kinematografih. Priporočamo ga vsem ljubiteljem grozljivk o demonskih obsedenostih.

Ocena 2/5