Recenzija: Francoska depeša
»Wes Anderson v vsej svoji posebnosti«
Francoska depeša oz. The French Dispatch je že slabo leto skoraj najbolj pričakovan film izjemnega režiserja Wesa Andersona. Njegov zadnji projekt je bil v letu 2018, kjer je režiral animiran film Otok psov, zato se je komaj čakalo na njegovo vrnitev na velika platna. V Cannesu na filmskem festivalu je bila za film neverjetno dolga vrsta. Vsi udeleženci niso imeli možnosti vstopa tudi, če so že imeli karto, saj so bile kapacitete v večji dvorani zapolnjene že do zadnjega sedeža.
Navdušenje za film je bilo ogromno in zato je Francoska depeša imela nerealna pričakovanja. Takoj ugotovimo, da gre za Andersonov projekt, saj uporablja svoj izraziti stil in umetniško izražanje. Kombinira vse elemente iz prejšnjih filmov, ki za piko na i izrazito izstopajo. Odloči se tudi, kot je to že storil večkrat, za različna poglavja oz. zgodbe znotraj enega filma. Depeša je razdeljen na več delov literarnih del in že pri prvem prehodu dobimo občutek, da gledamo različne zgodbe.
To ni nujno slabo, če bi vse bile enakomerno predstavljene ali na neki način povezane, vendar je zadnja dobila občutno več odmevnih igralcev in časa kot ostale. Pri vrhunskih igralcih, ki jih Anderson uporabi v filmu, ponovno nastane težava, da jih zgolj vidimo, a določeni nimajo velike ali sploh prave vloge v filmu. To se je najbolj občutilo pri nadarjeni Saoirse Ronan, za katero smo bili vsi zelo navdušeni, da bo nastopila v filmu, vendar če bi vedeli v kako omejeni kapaciteti, bi raje za to izbrali drugo osebo.
Velikokrat v Andersonovih filmih manjka razvoj likov in koherentna zgodba in Francoska depeša je ravno iz tega razloga najbolj Andersonov film do sedaj, saj tudi tukaj ti dve zadevi popolnoma ignorira in se osredotoča na vizualne vložke ter na koncu celo na animiran del, da osupne gledalca. To je seveda predstavljeno na najvišjem nivoju, a na koncu Andersonu zmanjka to, da vse skupaj poveže v smiselno celoto. Tako pridemo do filma, ki ima veliko različnih idej povezanih zgolj iz razloga, da pokaže vizualne elemente. Vseeno je potrebno ponovno poudariti, da je vsaka zgodba imela svoj unikatni element s katerim je čudovito izstopala.
Izpostaviti velja zgodbo s Tildo Swinton, Beniciem Del Torom, Adrienom Brodyem in Leo Seydoux. Kljub temu da je zadnja zgodba dobila največ časa in učinkov, je vseeno ne bi uvrstil na vrh, saj je »The Concrete Masterpiece« bil res izvrstno predstavljen. V njem so vse zvezde svojo vlogo odigrale odlično in zgodbo povedale na zares zanimiv način. Iz tega razloga tega komaj čakamo, kakšno vlogo bo Brody imel v novem Andersonovem projektu.
Francoska Depeša je vsekakor vredna ogleda, predvsem na velikem platnu, saj tako pridejo do izraza vsi elementi, ki jih je Anderson načaral v filmu. Za vse Andersonove oboževalce je ogled obvezen, saj boste v njem neznosno uživali. Za tiste, ki Wesa Andersona še ne poznate, pa bo odlična vstopna točka v njegov unikatni režiserski stil.
Film si lahko od 6. januarja naprej ogledate v vseh večjih slovenskih kinematografih. Želimo vam prijetno filmsko izkušnjo.
Ocena: 3/5
PLUSI
- Andersonov vizualni stil
- Zabaven animiran del
- Zgodba »The Concrete Masterpiece«
MINUSI
- Neizkoriščen potencial igralcev
- Razvoj likov
- Nekoherentnost zgodb
Viri slik: Swift Headline, Walt Disney, Searchlight Pictures


