Recenzija: Evil Dead Rise

“Orgija krvi, nadnaravne groze in črnega humorja.”

Od vseh filmskih franšiz se zdi, da je ravno Evil Dead ena redkih, ki se še ni izpela in uspe na vsake toliko časa postreči z novim krvavim poglavjem, ki uspe očarati moderno občinstvo, ne da bi ob tem žrtvovala tisto, kar jo je v 80. letih naredilo tako popularno in ikonično. In tudi z najnovejšim filmom Evil Dead Rise ni prav nič drugače. 

Za osvežitev spomina; prvi film v franšizi je ugledal luč sveta daljnega leta 1981 v režiji legendarnega Sama Raimija. Komična grozljivka je predstavila zgodbo petih prijateljev, ki se odpravijo na počitnice v kočo sredi gozda, kjer v kletnih prostorih nehote prebudijo starodavno zlo in celo vojsko strašnih demonov. Film je zaradi spretne kombinacije humorja, suspenza in gravža postal uspešnica, tej pa so sledila številna nadaljevanja, televizijska serija in predelava iz leta 2013, ki je bila za razliko od originala bistveno bolj temačna, a še vedno zabavna orgija krvi in nasilja. 

Evil Dead Rise prinaša nekaj novosti v franšizo, ki bi morebiti zmotile njene dolgoletne oboževalce; tokrat se zgodba ne odvija v ruralnem okolju, ampak sredi mesta v napol zapuščenem stanovanjskem bloku, kjer mlada družina med močnim potresom odkrije razpoko v tleh, ki vodi v podzemni prostor s skrivnostno knjigo in gramofonskimi ploščami, na katerih se nahajajo posnetki zlovešče črne maše. 

Kaj sledi, verjetno ni treba poudarjati. Demonska sila najprej obsede mamo Ellie (zastrašujoče fantastična Alyssa Sutherland), kasneje pa še ostale člane družine, edino rešitev pa predstavlja Ellijina sestra, ki za sabo nosi svoj delež osebnih problemov. Kar sledi, je slabo uro in pol dolga krvava poslastica, ki sicer ne poka od izvirnost in za seboj povleče nekaj manjših napak, vendar pa bo film še vedno navdušil tako stare kot nove oboževalce franšize. 

Film režiserja in scenarista Leeja Cronina sledi duhu omenjene predelave iz leta 2013, kar pomeni, da se bolj kot na humor in odštekanost, zanaša na temačno vzdušje, psihično ranjene like in ekscesno nasilje. Ta smer morebiti nekaterim oboževalcem franšize ne bo všeč, toda Cronin uspe kompetentno vzpostaviti prepričljivo temačno atmosfero, ki je kombinirana z nekaterimi osupljivo dobrimi posebnimi učinki in prepričljivo podobo demonskih pošasti. Ne smemo pa še pozabiti na hektolitre krvi (v enem trenutku se Cronin tudi pokloni ikoničnemu prizoru “krvi v dvigalu” iz klasike The Shining) in absurdno stopnjo nasilja, zaradi katere zgodbe ne moremo jemati preveč resno. 

Film je tako perfekten kot standardna žanrska zabava, za kaj več pa boste žal morali iskati kje drugje. Zgodba filma je dokaj predvidljiva in formulaična, hkrati pa so nekateri njeni deli rahlo nepotrebni (npr. nosečnost ene od glavnih junakinj, ki nima skoraj nobenega vpliva na potek zgodbe). Zmoti tudi to, da so liki precej nedodelani in površinski, dolgoletne oboževalce franšize pa bi znale zmotiti nekatere spremembe kot so menjava lokacije in odsotnost ironičnega humorja. 

Evil Dead Rise je film, ki v žanr grozljivk ne prinaša revolucije, ampak je povsem spodobna, neškodljiva, razburljiva in na več mestih nepričakovano strašljiva žanrska zabava, ki dokazuje, da franšizi Evil Dead z leti ni zmanjkalo sape. In glede na to, da velika večina franšiz dandanes obstaja zgolj zaradi finančnega zaslužka, je osvežujoče videti serijo filmov, ki niso zgolj namenjeni hitri molži denarja. Evil Dead vsekakor spada v to dobrodošlo kategorijo. 

Film priporočamo vsem oboževalcem okultnih grozljivk iz 70. in 80. let.

Ocena: 4/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Nemalo resnično strašljivih prizorov
  • Odlična igralska predstava Alysse Sutherland
  • Izvrstni posebni učinki in maska
  • Zabavna kombinacija krvi, ekstremnega nasilja in črnega humorja

MINUSI

  • Nekateri liki bi lahko bili bolj dodelani
  • Predvidljiva zgodba
  • Nekateri deli zgodbe se zdijo nepotrebni
  • Določene spremembe bi znale dolgoletne oboževalce franšize rahlo zmotiti

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih