Recenzija: Babilon

»Kaotično potovanje skozi zgodovino filma«

Babylon oz. Babilon je najnovejši film enega največjih režiserskih potencialov v filmski industriji, Damiena Chazella. Ime ste zagotovo slišali, poznan je predvsem po svojih najbolj uspešnih delih, Dežela La La (2016) in Ritem norosti (2014). Iz tega razloga smo tudi tokrat pričakovali pravo poslastico, še toliko bolj po ogledu napovednika, saj je Babilon izgledal kot zabavna zmes njegovih prejšnjih uspešnic z dodatno češnjo na vrhu. Občasno nas sicer Babilon totalno prevzame, a triurno potovanje skozi zgodovino filma je vseeno prevelik zalogaj za povprečnega gledalca.

V filmu spremljamo več različnih zgodb, a v ospredju je Hollywood v 20. letih prejšnjega stoletja, kjer so se dogajale velike spremembe v filmski industriji. Glavnih likov je več, a takoj spoznamo mehiškega priseljenca Manuela Torresa (Diego Calva), ki pomaga pri organizaciji velike zabave v vili pomembnega producenta. Tam so tudi največje zvezde filmske industrije, kot je Jack Conrad (Brad Pitt). Na zabavi Manuel spozna Nellie LaRoy (Margot Robbie), ki ga s svojo karizmatično prezenco očara in hitro si zaupata svoje sanje o delu v filmski industriji. Največja presenečenja nam film razkrije, ko prehajamo iz nemih v zvočne filme, saj se takrat v industriji vse obrne na glavo.

babilon manny torres

Zvok in tonsko mešanje sta zaradi tega najpomembnejša elementa filma, saj zdaj že dobro vemo, kako ju zna Chazelle imenitno vključiti v zgodbo in tudi tukaj mu to popolno uspe. Glasbe se enostavno ne morete naveličati, še posebej moramo izpostaviti Voodoo Mama, ki je posebna jazz skladba ameriškega skladatelja Justina Hurwitza. Jazz glasba, na katero bi lahko plesali vse do jutra, nas večkrat odpihne in doda prijetno dinamiko ter hitrost filmu. Prizori, kjer nas spremlja tovrstna glasba, so daleč najboljši del filma in najbolj nam v spominu zagotovo ostane tista sekvenca na samem začetku z Margot Robbie v prekrasni rdeči obleki.

Dodatno je Chazelle poskrbel za tonska presenečenja, saj je večkrat razbil zelo glasen prizor s čisto tišino. Predvsem na začetku, ko smo bili še v času nemih filmov, se je to najbolj občutilo in dodatno popestrilo celoten kaos. Razliko in pomembnost zvoka nam je nato režiser nakazal, ko so prvič snemali zvočni film z Nellie LaRoy in je šlo narobe vse, kar je bilo možno. Za mnoge like, kot tudi prave igralce, je to bila prelomna točka v njihovi karieri in to je Babilon odlično prikazal.

babilon margot robbie

Na drugi strani smo imeli zelo dolg film, ki je za koga deloval preveč ambiciozno, saj je želel povedati sto informacij naenkrat. Na samem začetku nas je preganjal in utrujal s hitrim tempom ter montažo, ki nam je nenehno menjavala vizualne spektakle. To je razlog, da, ko se dogajanje na neki točki umiri, film traja še dlje, kot bi si mislili, zato je tri ure pretirano dolgo predvsem zaradi nekaterih prizorov, ki so bili odveč. Vso dogajanje z mafijo je bilo pretirano in nepovezano skoraj vse do samega konca, zato bi lahko brez težav odščipnili ta del filma.

Dodatna točka za katero smo pričakovali, da bo odlična, so igralske predstave. Margot Robbie in Brad Pitt največji imeni filma, sta se sijajno izkazala. Robbie, enako kot njen lik, pritegne pozornost nase ne glede na to, kdo je okrog nje. Pittov lik Jack Conrad, pa je dobil izjemno zgodbo, ki sicer ni nič novega, a je učinkovita glede na tragičnost in usode vseh likov v filmu. Chazelle je večkrat na svoje like in dogajanje v filmu gledal zelo pesimistično. Lady Fay Zhu (Li Jun Li) je še en očarljiv lik, ki odlično vpliva na zgodbo in izkoristi vsako sekundo na ekranu.

babilon jack conrad

Sam konec filma nas tudi preseneti, saj dobimo montažo različnih filmov in se na sredini vprašamo, kako je to sploh povezano z Babilonom? Videti je, da Chazelle ni vedel, kako točno bi končal film, saj je večkrat bil na zaključku zgodbe in se na koncu še vedno odločil za epsko montažo. Skozi film nam prikaže izkoriščanje in krutost filmske industrije ter na koncu postavi vprašanje, ki je retorično »Ali je vse skupaj vredno?«.

Iz tega in številnih drugih prizorov je jasno razvidno, da je veliko navdiha črpal iz drugih filmov. Najbolj očiten je prav konec, ki spominja na 2001: Vesoljska odiseja in Novi kino Paradiž. Tobey Maguire je s svojim Joker nasmeškom skoraj kopija Alfreda Moline iz filma Boogie Nights vse do njegovega čudaškega pomagača, ki spušča bizarne zvoke. To je le nekaj idej, ki jih je Chazelle vzel iz drugih filmov in vključil v svojega, zato mu ne moremo pripisati popolne originalnosti. Babilon zagotovo cilja visoko, a na koncu mu to ne uspe v tolikšni meri, kot so si ustvarjalci zamislili.

Babilon je kaotično epski film, ki zagotovo ne bo za vsakega, saj je tako komentiral tudi sam režiser. S filmom je želel narediti nekaj čisto drugačnega in to mu je do neke mere uspelo. Vprašanje je sicer, ali vas bo navdušil in sprožil debato med vašimi prijatelji. Mnenja so razdeljena in govora o njem je veliko, zato tudi ne vemo, kako se bo odrezal na podelitvah nagrad. Vseeno bi vam ogled priporočali, saj gre v mnogih elementih za epski film odličnega režiserja. Babilon je trenutno na voljo v vseh večjih kinematografih.

Ocena: 3/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Epska jazz glasba
  • Poigravanje z zvokom
  • Dobri igralski vložki

MINUSI

  • Kaotičnost je dvorezni meč
  • Mafijski element
  • Nepotrebno pretirana dolžina
  • Preveč črpanja idej iz drugih filmov

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top