Recenzija: Zbiralec duš

»Pot v pekel s slabimi nameni.”

Najbolj strašljiv film vseh časov. Film, v katerem je Nicolas Cage tako zastrašujoč, da se je njegovi soigralki Maiki Monroe ob prvem pogledu nanj srčni utrip povišal na 170 udarcev na minuto. Najboljši film o serijskem morilcu po klasiki Ko jagenjčki obmolknejo. To so le nekatere izjave, ki so bile vključenega v enega od najbolj domiselnih filmskih marketingov letošnjega leta za okultni triler Zbiralec duš režiserja in scenarista Oza Perkinsa. 

Perkins, sicer sin slavnega “psiha” Anthonyja Perkinsa, se je sprva pilil v igralskih vodah, v zadnjem desetletju pa se je uveljavil kot eden najbolj inovativnih režiserjev v žanru grozljivke: mojstrovini The Blackcoat’s Daughter in Gretel and Hansel sta sicer krivično spregledani moderni klasiki strahu, ki izpostavita filmarjeve najbolj prepoznavne elemente; izvrstno atmosfero, kompleksno zgodbo z ogromno simbolizma ter konfliktne antiheroje, ki so pogosto močno zaznavomani z ranami iz travmatične preteklosti. 

Zbiralec duš spremlja FBI agentko Lee Harker (Maika Monroe), ki jo pri delu spremlja močna, skoraj jasnovidna intuicija. Ko ji je dodeljena preiskava serije bizarnih družinskih pokolov v Oregonu, pride na sled skrivnostnemu satanističnemu morilcu, poznanemu zgolj po imenu Dolgonogi (Nicolas Cage). Sočasno s tem film preko flashbackov razkrije agentkino preteklost in njeno edinstveno psihološko povezavo z Dolgonogim.

Koliko resnice leži v trditvi, da je Zbiralec duš eden najbolj strašljivih filmov vseh časov? Odvisno od gledalčevih preferenc; groza je – podobno kot humor – subjektivna stvar in strahovi se razlikujejo od človeka do človeka; to pomeni, da marsikoga film zagotovo ne bo prestrašil, saj gre nenazadnje za specifičen tip grozljivke za specifično občinstvo. Z drugimi besedami; če od Zbiralca duš pričakujete film z veliko akcije in hitrim tempom, se boste vsekakor dolgočasili. 

Perkinsov film ni toliko strašljiv kot je neprijeten, kar je najbolj izrazito pri njegovi natančno zasnovani temačni atmosferi, ki v kombinaciji z odlično glasbo ustvarja bizarno, skorajda nadrealistično vzdušje, kjer hitro postane jasno, da je zgodba hkrati zasidrana v trdni resničnosti kot tudi odprta za vnašanje nadnaravnih elemenetov, ki postanejo izraziti v zadnji tretjini. 

Med presežki pa vsekakor ne smemo pozabiti na igralske predstave, ki so vse po vrsti odlične; Monrojeva s svojo čustveno intenzivno igro uspe znova dokazati, da je upravičeno ena od “kraljic filmskega krika”, še boljši pa je Nicolas Cage, ki je sicer glavnino filma premeteno skrit pred gledalčevimi očmi, a ko se pojavi, se suspenz dvigne na izredno visoko raven. 

Zbiralec duš predstavlja eno od boljših grozljivk letošnjega leta; inteligentna, kompleksna, provokativna, zastrašujoče napeta, vrhunsko tempirana, odlično odigrana in polna sapo jemajoče temačne atmosfere, ki gledalcu hitro zleze pod kožo. Oz Perkins pa se zdaj že lahko brez težav postavi ob robu aktualnih velikanov groze kot so Robert Eggers, Ari Aster, Mike Flanagan in Jordan Peele

Film Zbiralec duš si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.

Ocena: 5/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Odlična Nicolas Cage in Maika Monroe
  • Čudovito zastrašujoča atmosfera
  • Peklensko dobra glasba
  • Kot struna napeto dogajanje

MINUSI

  • Zaradi specifične narave filma ta ni primeren za vsakogar

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih