Recenzija: White Men Can't Jump (2023)
»Predelave ne skačejo«
-
- 25 maja, 2023
- 13:40
White Men Can’t Jump je športna komedija v kateri igrajo Jack Harlow, Sinqua Walls, Teyana Taylor, Laura Harrier in Lance Reddick v eni svojih zadnjih filmskih vlog. Ljubitelji košarkarskih filmov in »klasik« iz 90-ih bodo naslov filma hitro povezali z istoimenskim filmom iz leta 1992, ki v slovenščini nosi naslov Driblerja pod košem. Ali več kot tri desetletja po originalu predelava režiserja Calmatica upraviči svoj obstoj?
Zgodba filma je v osnovi enaka originalni. Po zunanjosti drugačna, a v globljem pogledu skoraj enaka ljubitelja košarke, preideta iz nasprotništva do prijateljstva. Ne glede na grobo zasnovo je bil original, v katerem sta igrala Woody Harrelson in Wesley Snipes, film, ki je vnesel svežino v žanr športnih filmov. Bolj ali manj obdržal se je vse do danes, kjer smo dobili predelavo izpod taktirke režiserja, ki je letos na ekrane pospremil še predelavo filma House Party – prav tako iz 90-ih. In lahko rečemo, da je predelava filma, ki je predmet te recenzije, boljša. To je že manjši uspeh, kajne? Žal je tudi eden redkih.
Predelave filma White Men Can’t Jump nismo potrebovali, a če že naj obstaja, naj nam prinese nekaj zanimivega. In kar se tiče košarkarskih prizorov, so ti narejeni precej kakovostni, a še vedno premočno spominjajo na videospote po katerih je znan Calmatic. Za scenarij je zaslužen Kenya Barris, ki nam je v zadnjih petih letih dobesedno naštancal predelave filmov Shaft, Čarovnice (The Witches, 2020), Princ odkriva Ameriko 2 (Coming 2 America, 2021) in Količinski popust (Cheaper by the Dozen, 2021). Vmes se je vrnila še Netflixova komedija You People in zdaj bi lahko bil bralec še bolj prepričan v to, kaj bo gledal, ko se odloči za predelavo Driblerjev pod košem.
Veliko reči, ki so bile zapisane za omenjene filme, drži tudi tu. Vprašanje kakovosti temelji le na tem, če verjamemo, da je Jack Harlow prisrčen možicelj ali ne. Čeprav bi to lahko povzročilo bitko oboževalcev, je po videnem Harlow boljši igralec kot Harry Styles, kar sicer ne pomeni veliko, nekaj pa prav gotovo. Na trenutke je tako film dovolj prisrčen, da nas v tej prisrčnosti zadrži za peščico prihajajočih prizorov, ki niso ravno steber kakovosti. Večini filma ne verjamemo, ko se jemlje resno, čeprav v razmerju likov, ki jih upodobita Walls in Reddick tiči dejansko dobra zasnova, ki še ni bila ustvarjena v košarkarskem vidiku. Prav to pa je dokaz, da bo film pri ljubiteljih originala hitro potonil v pozabo, saj se bolj sprašujemo: »kaj bi bilo, če« kot pa debatiramo o tem, kaj film ustvari odličen.
Morda bi lahko film višje ponesla nova generacija gledalcev, a kot so pokazali prej omenjeni filmi in mnoge Disneyeve predelave, so vse generacije neizvirnosti že povsem naveličane. Če imaš v današnjem času na voljo dober original in slabšo predelavo, se boš odločil za original in to je nepisano pravilo, ki postaja dejstvo.
White Men Can’t Jump je povprečen film, če pri ogledu gledamo skozi prste in pri tem stojimo dvajset metrov stran od ekrana. Še ena v vrsti predelav, ki je ne bi rabili, a v sebi skriva ravno dovolj čara in prisrčnosti, da nismo jezni nanjo.
Film je na voljo za ogled na platformi Disney+.
Ocena: 2/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Košarkarski prizori
- Trenutki humorja in duhovitosti
- Morebitna prisrčnost stranskih likov
MINUSI
- Slabši film kot original
- Neizvirnost
- (Pod)povprečne igralske predstave
- Klišeji, klišeji, klišeji,..
