Recenzija: Ulica nočnih mor
»Dobra, ne pa tudi odlična vrnitev del Tora«
-
- 30 januarja, 2022
- 9:00 pop
Ulica nočnih mor oz. Nightmare Alley je najnovejši film oskarjevca Guillerma del Tora in njegov prvi filmski projekt po veličastni zmagi na oskarjih s filmom Oblika vode. Ta neo-nor psihološki triler nas popelje nazaj v čas druge svetovne vojne z zgodbo o mentalistu z visokimi ambicijami. V glavni vlogi je Bradley Cooper, ki svoje delo solidno opravi, film pa je tako kot predstava glavnega igralca – dober, ne pa odličen.
Ulica nočnih mor temelji na istoimenskem romanu Williama Lindsaya iz leta 1947 in je druga filmska adaptacija knjige, 74 let po prvi. Tokrat se je podviga lotil Guillermo del Toro, priznani mehiški režiser, ki je leta 2018 na podelitvi oskarjev dobil svojih pet minut slave s filmom Oblika vode. Tisti film je zelo razdvajal in še danes velja za enega šibkejših zmagovalcev na oskarjih, a zgodovine se ne da spremeniti. Kako uspešen je bil torej tokrat?
Glavni namen filma Ulica nočnih mor je povedati misteriozno zgodbo glavnega lika, Stantona Carlisla, ki ga zelo korektno upodobi Bradley Cooper. Slednjega pot vodi iz odročne vasice do lokalnega cirkusa, kjer se priuči za mentalista in s svojim »darom« poskuša čim več zaslužiti, hkrati pa nasititi svoj velikanski ego. Glavni lik ima za gledalca sprva vlogo »turističnega vodiča« v šovbiznisu tistega časa, druga polovica filma pa se s selitvijo v New York sprevrže v psihološki triler. Stanton je antijunak, a kljub svojim dejanjem prisili gledalca, da sprevrženo navija zanj.
Del Toro se je pripovedovanja lotil na svojevrsten način. Režiser že od nekdaj slovi po tem, da vedno znova poskuša počlovečiti nečloveško. Tudi tukaj ima pomembno vlogo prvo dejanje filma in lik Clema, ki ga odlično upodobi Willem Dafoe. Del Toro v tem delu zgodbe pretirava z nasiljem in se ukvarja s spakami, ki niso to kar se zdijo. Režija je v celoti gledano precej dobra, izstopata predvsem prvi in zadnji prizor filma.
Scenarij je nekoliko preveč predvidljiv, glede na to, da je namen doseči efekt šoka ob številnih razkritjih v zadnjem dejanju. Ob prvem ogledu mogoče še deluje, drugič, tretjič in ob vsakem naslednjem ogledu pa nekoliko izgubi na kvaliteti, po tem ko enkrat poznaš vse trike.
Scenografija, kostumografija in make-up so v filmu fantastični. Popolnoma te popeljejo v 40-ta leta prejšnjega stoletja in tudi fotografija slike je zelo solidna, saj konstantno daje občutek misterioznosti. Najlepši prizor je prav prvi, saj Del Toro s svojim kadriranjem in minimalizmom gledalcu takoj postavi številna pomembna vprašanja – kdo, kaj in zakaj.
Igralski ansambel je precej velik in največji minus je zagotovo to, da stranski igralci zasenčijo glavnega. Rooney Mara, Willem Dafoe, Cate Blanchett, Toni Collette, pa tudi Richard Jenkins in David Strathairn so v svojih vlogah izvrstni. Bradley Cooper ni slab, daleč od tega, in njegov zadnji prizor je igranje na najvišjem možnem nivoju, a vseeno bi bilo zanimivo videti, kako bi ta isti film izgledal, če bi vlogo Stantona igral Leonardo DiCaprio, kot je bilo sprva predvideno.
Glasba v filmu je odlična in ima zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju stanja negotovosti. Nathan Johnson je v zadnjem hipu vskočil in več kot dostojno zamenjal Alexandra Desplata.
Velik minus sta tempo in montaža filma. Vidi se, da je Del Toro po zmagi na oskarjih dobil pri tem projektu proste roke, očitno pa med sodelavci ni imel ljudi, ki bi mu upali povedati resnico – film je vsaj 20 minut, če ne 30 minut predolg. Veliko je nepotrebnega balasta, ki bi se ga dalo odrezati in tempo filma je zelo nenavaden. Režija nas navadi, da od samega začetka v določenih prizorih ostanemo minuto ali dve dlje, kot bi to bilo potrebno. Ko pa se film začne razpletati in so stvari vedno bolj zanimive, pa si tega časa ne vzame več in se vse zgodi na horuk.
Film vsekakor najbolj zaživi, ko v igro vstopi Lilith Ritter, ki jo fenomenalno upodobi Cate Blanchett. Ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi bila slednja ponovno v igri za številne nagrade, saj v vsakem prizoru nadigra Cooperja. Rooney Mara je v omejeni vlogi zelo dobra, a se zdi, da njen potencial ni v celoti izkoriščen.
Film je težko oceniti. Ima nekatere vrhunske prvine in vidi se, da ga je delal mojster, a ima enostavno preveč pomanjkljivosti. Kot vsota ne deluje tako dobro kot posamezni seštevanci.
Vsekakor bi ga priporočali vsem, ki imajo radi filme s skoki v preteklost in vsem ljubiteljem psiholoških trilerjev.
Ulica nočnih mor se trenutno predvaja v vseh večjih slovenskih kinematografih. Pojdite in si film oglejte ter nam sporočite, kako je vaše mnenje.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Odlične predstave stranskih igralcev
- Vrhunska scenografija, kostumografija in make-up
- Zelo dobra glasbena spremljava
- Konstanten občutek misterioznosti
MINUSI
- Predvidljiva zgodba
- Film je pol ure predolg
- Stranski igralci nadigrajo glavnega
- Neenakomeren tempo dogajanja
