Recenzija: The Killer

“Fincherjeva vrnitev h koreninam.”

The Killer spada med ene od najtežje pričakovanih filmov letošnjega leta, saj gre za novi celovečerec zdaj že kultnega Davida Fincherja, ki se je zadnje desetletje spogledoval z mnogimi žanri, tokrat pa se vrača nazaj v vode temačnega psihološkega trilerja, s katerim se je nenazadnje tudi proslavil. Pa se je Fincherjeva vrnitev “h koreninam” izplačala ali pa temu žanru preprosto ni več kos? 

Film ima za Fincherja sila preprosto zgodbo; neimenovani osrednji lik (Michael Fassbender) se preživlja kot profesionalni morilec. Prvič ga uzremo med čakanjem na izvršitev atentata v Parizu. Morilec večino dneva presedi pred odprtim oknom, ki ponuja pogled na hotel, v katerem prebiva tarča, vmes pa se posveča meditaciji in poslušanju diskografije kultne rock skupine The Smiths. A ko morilec svoje tarče ne uspe ubiti, se vrne domov, kjer ugotovi, da so mu njegovi naročniki že za petami, zato se odloči, da jih bo poiskal in umoril enega za drugim. 

The Killer je film, ki daje veliko poudarka na repeticiji oz. ponavljajočih navadah osrednjega lika, ki postopoma razkrivajo njegovo psihopatsko naravo, skorajšnjo odsotnost empatije ter zatekanje k poklicnim pravilom, ki mu preprečujejo, da bi čutil usmiljenje do kogarkoli. Fincher se je v svojih prvih filmih (Se7en, Igra in delno tudi Klub golih pesti) posvečal srhljivo avtentičnem portretiranju čustveno izpraznjenih oseb in tudi tokrat ni nič drugače; The Killer je morebiti hladen, čustveno izpraznjen in skorajda sterilen film, vendar mu Fincher doda neverjetno visoko mero suspenza, ki ne popusti vse do zadnje sekunde. 

Michael Fassbender, ki je sicer znan po vlogah čustveno zavrtih likov, je tokrat v vrhunski formi in res ga je po dolgem času veselje videti v filmu, ki je vreden njegovega slovesa. Četudi je njegov lik namerno enodimenzionalen in pust, je hladen in krut svet, po katerem hodi, zaznamovan s pristno temačno atmosfero, katero zna dostaviti zgolj takšen mojster kot je Fincher. Da pa film ne bi izpadel preveč dolgočasno, Fincher zgodbi nameni tudi nekaj pristnega črnega humorja, ki je presenetljivo učinkovit pri razbijanju neprestano prisotne črnine in mizerije. 

Četudi je po mnenju avtorja te recenzije The Killer zmagoslavna vrnitev Fincherja v “staro” formo, pa velja omeniti, da film ne bo vsakomur pogodu. Njegova izrazita temačnost in preprosta zgodba bosta razočarali tiste, ki od Fincherja pričakujejo bolj zamotane psihološke uganke z liki, ki premorejo nekaj človeške topline in empatije. Prav tako se zna zgoditi, da mnogi v Fassbenderjevem liku ne bodo našli veliko razlogov, da bi jim moralo biti mar za njegovo usodo, ki ne pelje proti odrešitvi, ampak golemu maščevanju zavoljo maščevanja. 

The Killer je več kot vzpodbudna Fincherjeva vrnitev v žanr psiholoških trilejev, s katerimi se je proslavil. Četudi ne dosega vrhunskosti mojstrovin kot sta Se7en in Zodiac, gre še vedno za zelo napeto, dinamično in na trenutke duhovito mojstrovino suspenza, ki jo ne gledalci ne bi smeli zamuditi. 

Film si je moč ogledati na kanalu za pretočne vsebine Netflix, priporočamo pa ga vsem oboževalcem dobrih psiholoških trilerjev. 

Ocena 5/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Odlična igra Michaela Fassbenderja
  • Vzdušna temačna atmosfera 
  • Posrečen črni humor
  • Neprestano visoka mera suspenza
  • Srhljivo avtentična rekonstrukcija psihopatskega uma

MINUSI

  • Zelo preprosta zgodba in pretirana temačnost ne bosta vsem po godu
  • Odvratnost glavnega lika bi znala biti za marsikoga odbijajoča

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih