Recenzija: Take majhne stvari
»Vsaka, še tako majhna stvar, šteje.”
-
- 20 marca, 2025
- 06:00
Irski igralec Cillian Murphy se je po oskarjevskem zmagoslavju z Nolanovo epsko biografsko dramo Oppenheimer za svoj naslednji projekt premišljeno izbral film, ki ne bi mogel biti bolj distanciran od hollywoodskega glamurja in načičkanosti. Take majhne stvari, posnet po istoimenski noveli irske pisateljice Claire Keegan, je naslovu primerno majhna intimna drama, ki pa pod površjem načenja mnogo let zamolčano družbeno problematiko, ob kateri še danes marsikoga spreleti srh.
Zgodba je postavljena v božični čas leta 1985 v majhno irsko mesto New Ross, ki je v primežu težke socialne stiske. Veliko ljudi je brez dela, na ulicah vladata lakota in nasilje, mnogo razbitih družin pa se sooča z revščino in alkoholizmom. Bill Furlong (Murphy) je v skupnosti spoštovan trgovec s premogom, ki z delom preživlja svojo ženo Eileen in njunih pet hčera. V zadnjih dneh pred božičnimi prazniki Bill prevaža premog od ene stranke do druge, med pomembnejšimi pa je tudi bližnji samostan reda sester magdalenk, ki hkrati služi kot varna hiša za mlada dekleta, ki jih je družba iz takšnih ali drugačnih razlogov izobčila.
Film dokaj zvesto sledi literarni predlogi in se v prvi polovici osredotoča na enako pretresljiv kot tudi sočuten portret delavskega razreda, ki se spopada z vsakdanjimi težavami, nad dogajanjem pa venomer visi vzdušna temačna atmosfera, ob kateri je moč občutiti brezizhodnost in simbolično lakoto delavskega razreda. Režiser Tim Mielants in scenarist Enda Walsh odlično ujameta duh socialne stiske, v katero je ujeto mesto New Ross, ne da bi ob tem zapadla bodisi v osladni sentimentalizem bodisi v grobo eksplotacijo revščine. Film nas tako znova opomni, zakaj so Irci v žanru iskrenih socialnih dram nedvomni prvaki.
Uspeh filmskih socialnih dram je seveda močno odvisen od kvalitete igralske zasedbe in s tega vidika Take majhne stvari svoje delo opravijo brezhibno. Murphy z eno od svojih najboljših predstav v karieri skozi lik Billa čudovito zajame grobost kot tudi toplo humanost delavskega razreda, kar je še posebej razvidno v drugi polovici filma, ko se lik znajde pred težko dilemo, zaradi katere lahko izgubi status spoštovanega meščana. Film to polemiko predstavi na realističen način in brez naivnih rešitev, pohvaliti pa je treba tudi to, da se zgodba odpove jasnim družbenim komentarjem, ker ti sploh niso potrebni.
Nekatere gledalce bo sicer zmotil nenaden konec, ki ne ponudi klasičnega razpleta, vendar pa je fokus filma v potovanju, ki pelje do cilja, ne pa cilj sam. Tiste majhne stvari, o katerih govorita tako film kot novela, so namreč dejanja simboličnega upora zoper družbene krivice in izkoriščanje. In v Billovem primeru je eno humanitarno dejanje dovolj, da se začnejo kazati razpoke v širšem družbenem sistemu.
Take majhne stvari je enako pretresljiva kot tudi ganljiva socialna drama, ki obenem elegantno razgali srhljivo zgodovinsko ozadje zlorab in nasilja za zidovi cerkvenih ustanov. Film pa lahko razumemo tudi kot iskren prikaz tega, kako lahko simbolično dejanje upora povzroči spremembo v družbi, pa četudi zgolj za nekaj milimetrov. Vsaka, še tako majhna stvar, šteje.
Film Take majhne stvari si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 5/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Oskarjevec Cillian Murphy v eni od svojih najboljših predstav v karieri
- Navdihujoča in ganljiva zmes družinske in socialne drame
- Elegantno serviran družbeni komentar, ki povzame bistvo malih uporniških dejanj
MINUSI
- Nekatere gledalce bi znal zmotiti nenaden konec filma
Viri slik: New York Times, Left Lion, MUBI
