Recenzija: Sweat
-
- 24 aprila, 2021
- 5:52 pop
Švic je zelo poseben in dober film. Zagotovo ne bo všeč vsem, vendar je njegova tematika in sporočilnost tako aktualna in kritična, da bi ga zagotovo priporočali vsem – sploh mlajšim generacijam, ki hrepenijo po blišču in vplivu, hkrati pa se ne zavedajo vseh okoliščin, ki jih ta svet prinaša.
V filmu spremljamo mlado »mega« zvezdo fitnesa in družbenih omrežij, ki ji samo ena iskrena objava na Instagramu obrne svet popolnoma na glavo. V njej namreč prizna, da se kljub ogromni bazi zvestih oboževalcev, počuti zelo osamljeno in da potrebuje osebo, ki jo bo ljubila in jo imela rada. Njena objava takoj postane viralna na družbenih omrežjih in rumenem tisku, hkrati pa začne vplivati tudi na njeno kariero in sodelovanja z njenimi sponzorji.
Švic tako z zelo aktualno tematiko poskuša izjemno kritično prikazati svet glamurja. Definitivno mu to uspe na vseh področjih, razen v zaključku. Kamera na atraktivnih in zanimivih delih teče izredno hitro, glasbena podpora je tam zelo »frajerska«, liki ter dialogi pa celo idilični. Na drugi strani pa film pokaže tudi temno stran tega glamurja, ki pa je zelo osamljen, samoten in nerealen. Slog se tako v nekaj trenutkih popolnoma spremeni in like pokaže v čisto drugačni luči: vrhunsko predstavi težo in obup glavnega lika, zahrbtnost navideznih prijateljev ter histeričnost njegovih zvestih navijačev.
Igralska zasedba v filmu z glavno igralko Magdaleno Kolesnik na čelu oddela svojo vlogo res fantastično, lokacije in scenografije so premišljeno izbrane in zgodbi zelo primerne. Režija je več kot izvrstna, film pa je zato pobral tudi ogromno zapeljivih nagrad.
Vendar pa v filmu le ni vse tako idilično. Res moramo pohvaliti vse elemente filma, vendar je njegov zaključek pravo razočaranje. Ne prinaša namreč kritičnosti, ki bi jo pričakovali skozi celotno filmsko dogajanje, zato lahko zaključek uniči celotno filmsko izkušnjo.
Sporočilnost filma se tako v trenutku spremeni in izjalovi. Raje, kot da ponudi rešitev za izhod iz krize slave, film raje zagovarja mišljenje, da je za slovo treba potrpeti in odigrati svojo vlogo za oboževalce. Tako sili k filozofiji, da če te kdo udari po levem licu, mu pač nastavi še desnega.
Liffe po Liffu
Gledanje filma je omogočil festival Liffe. Čeprav se je dogodek zaključil že v aprilu, so nam organizatorji omogočili ogled odličnih filmov tudi po festivalu. Kateri so in kako enostavno si jih lahko ogledate, pa si preberite na tej spletni strani tukaj.
Če odmislimo zaključek brez rešitve, film vseeno postreže s pomembnim vprašanjem, ki pa žal zagotovo ne bo doseglo tistih, ki bi jih najbolj moral. To je pač največja pomanjkljivost nekomercialnih filmov. Gledajo jih namreč tisti, ki se jih podobne tematike prav nič ne tičejo. Tisti, ki so deležni kritike, pa so medtem zaposleni z drugimi »pomembnimi« stvarmi, ki bodo njihovo življenje naredile še bolj uspešno, popularno in vplivno.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Akutalna in kritična sporočilnost
- Čudovit prikaz blišča vplivnežev
- Izjemen prikaz stranskih učinkov življenja znanih oseb
- Vrhunska igra in odličen potek filma
MINUSI
- 1 zelo nelogična situacija z nečloveškim odzivom
- Razplet ne ponuja rešitve
