Recenzija: Spencer
»Kristen Stewart očara kot kraljica ljudskih src«
-
- 17 novembra, 2021
- 10:53 dop
Spencer je najnovejša psihološka drama režiserja Pabla Larraína. V ospredju zgodbe je lik princese Diane, ki jo odlično upodobi Kristen Stewart. Film ni biografski, četudi ga »prodajajo« kot takega, temveč je tridnevni utrinek iz življena Diane okrog božiča leta 1991, ki ima bolj malo opravka z resničnim dogajanjem. Veliko videnega je fikcija, na kar film tudi sam takoj na začetku opozori. Kljub temu, svoje poslanstvo opravi odlično in grozljivo dobro prikaže stisko Diane v zadnjem letu zakona s princem Charlesom.
Pablo Larraín v filmskih krogih velja za vzhajajočo zvezdo, ki mu je do neke mere preboj že uspel s filmom Jackie, zdaj pa je vse skupaj še nadgradil in poskrbel za precej kontroverzno upodobitev princese Diane. Britanski kraljevi dvor se je na film že burno odzval, drugi poznavalci pa pravijo, da je upodobitev precej realna, četudi so nekateri prizori karikirani.
Film v prvi vrsti želi pokazati anksioznost in težko mentalno stanje Diane v zadnjem letu »zapora« znotraj kraljeve družine. Zgodbo in posledično film tako na svojih plečih nosi glavna igralka Kristen Stewart. Slednja vrhunsko upodobi princeso Diano, tako z vidika govorice, naglasa, kot tudi z vidika mimike telesa. Kristen se v liku popolnoma izgubi in ni čudno, da ji praktično vsi napovedujejo oskarja.
Režija ima pri samem prikazu zgodbe zelo pomembno vlogo. Larraín duševno stanje glavnega lika prikaže skozi ponavljajoče prizore bulimije in s samo kamero, ki daje občutek, da je Diana ujetnik v svetu, v katerega absolutno ne spada. To ponazarja tako ograja okrog posestva kot tudi zašite zavese v njeni sobi ter vnaprej določena garderoba.
Simbolizem skozi celoten film nakazuje na to, da je Diana ugašajoč sončni žarek znotraj rigidne kraljevine, ki bo naredila vse za svoj obstoj in ohranjanje tradicije. Najbolj banalen prikaz je tehtanje na začetku in koncu vikenda ter ultimat, da se je potrebno v treh dneh porediti za vsaj kilogram in pol, saj tako gosti dokažejo svoj užitek.
Sama kraljeva družina ima v filmu obrobno vlogo, redko namreč vidimo prizore s Kraljico in ostalimi člani kraljevega dvora. Tudi princ Charles, glavni razlog za njeno stanje, je v filmu bolj malo. Več se ukvarjamo s protagonistko, tako da je Diana praktično v vsakem kadru od začetka do konca. Najbolj prisrčni prizori so zagotovo med Diano in otrokoma, Williamom in Harryem. Tam se namreč popolnoma sprosti in uživa, tudi otroka pa jo naravnost obožujeta.
Zelo pomemben faktor v filmu je glasba. Za slednjo je poskrbel Jonny Greenwood, član skupine Radiohead, ki se je v zadnjih letih že večkrat izkazal kot odličen filmski skladatelj, sploh v projektih Paula Thomasa Andersona. V filmu Spencer se pokaže v svoji najboljši luči do zdaj, saj film preko glasbe komunicira počutje Diane v prizorih, ko ni dialoga. Najbolj do izraza pridejo njeni napadi anksioznosti, katere dodatno poudari izredno glasna glasba in kaotična kamera.
Scenografija je dih jemajoča in odlično poustvari kraljevo življenje. Sploh prizori v kuhinji odlično prikažejo privilegiranost članov kraljeve družine, saj so meniji vrhunski in pripravljeni iz najboljših sestavin na svetu.
Scenarij Stevena Knighta je minimalističen, saj je film zelo ekspresiven. Mogoče komu ne bo všeč dejstvo, da je film fikcija, sploh če greste v kino z namenom videti nekaj novega o princesi Diani. Lahko bi rekli, da Larraín »izkoristi« lik Diane za pripoved zgodbe o zlomljenem dekletu, kateremu je bila ukradena mladost in svoboda. Če bi to isto stisko želel prikazati skozi lik Mary iz Londona efekt pač ne bi bil isti, zato je jasno, da je z namenom izbral tako zgodovinsko pomemben lik. S princeso Diano ima namreč svet neko čustveno navezanost in ni naključje, da je bila »kraljica ljudskih src«.
Film bi priporočali vsem, ki jih fascinira kraljeva družina in princesa Diana ter vsem, ki imajo radi psihološke drame. Če boste Spencer resnično začutili, vam bo na neki točki že mejil na grozljivko in s tem ni čisto nič narobe. Pojdite in si ga oglejte v kinu, predvajajo ga vsi slovenski kinematografi.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Fenomenalna Kristen Stewart
- Odlična glasbena spremljava Jonnya Greenwooda
- Vrhunska režija Pabla Larraína
- Zelo dobra scenografija
MINUSI
Film je fikcija, ne biografija
Viri slik: Vanity Fair, New York Post, Hola
