Recenzija: Šepet metulja
»Poziv k bolj strpni in sprejemljivi družbi«
-
- 15 oktobra, 2023
- 20:00
Šepet metulja je nova slovenska najstniška drama, ki z iskreno zgodbo o premagovanju ovir, ljubezni in vztrajanju v teh dneh navdušuje staro in mlado po kinodvoranah širom Slovenije. Film predstavi zgodbo 17-letnega Jana, navdušenca mehatronike, ki je avtist, zato ga na njegovi poti do morebitnega uspeha čakajo številne prepreke. Zgodba se dotakne številnih pomembnih tematik in na sočuten, a realističen način prikaže brutalnost našega vsakdana, obenem pa pogumno nastavi zrcalo vsakemu od nas. Smo dovolj obzirni? Znamo sprejemati drugačnost? Kaj smo pripravljeni narediti za uspeh? Kaj pravzaprav je uspeh?
V uredništvu Filmologije se zmeraj razveselimo novega slovenskega naslova v naših kinematografih. Slovenski film se po sredstvih morda res ne more primerjati s Hollywoodom in ostalimi evropskimi produkcijami, a to ne pomeni, da pri nas ni talenta. Ravno obratno. Talenta je več kot dovolj in Šepet metulja to nedvomno potrjuje. V zadnjih letih smo imeli možnost videti veliko izvrstnih slovenskih filmov in zelo veseli smo, da je v to skupino priletel še en.
Šepet metulja je najstniška romantična drama v ospredju katere je mladi avtist Jan. Slednji se pridruži razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema, kateri deluje s pomočjo umetne inteligence. Janu je v veliko podporo svetovalna delavka Zarja (Ana Praznik), a hitro naleti na težave, ko se sooči z neizprosnim profesorjem Frenkom. Precej pomembno vlogo v zgodbi ima tudi Tara, edina punca v skupini programerjev, ki ima svoj motiv, zakaj si tako želi štipendije.
V glavni vlogi je mladi Ali Ogrizek, ki mu uspe precej zahtevno nalogo zelo dobro opraviti. Gledalca hitro pridobi na svojo stran in liku Jana daje globino, a hkrati ohranja njegovo edinstvenost in drugačnost. Takšnih vlog se navadno lotevajo izkušeni igralski mački, zato je še toliko bolj impresivno, da mu je uspelo stanje lika tako dobro preslikati na veliko platno.
Lara Kolar je pozitivno presenečenje filma, saj v vlogi Tare uspe dobro prikazati, kako neugodno je biti edina punca med fanti v svetu programiranja. V tem pogledu, tako kot Jan, tudi ona precej izstopa in hitro je jasno, da bomo navijali za njun uspeh, četudi sta na videz na nasprotnih bregovih.
Med vsemi zelo dobrimi igralskimi predstavami zagotovo najbolj izstopa Mitja Ritlop. V vlogi neizprosnega profesorja Frenka je pravzaprav na prvi pogled v vlogi zlikovca. Tisti bolj sočutni bodo nemudoma stopili na stran Jana in v njihovih očeh bo Frenk sovražnik številka ena. Njegov lik je verjetno najbolj kompleksen in najbolje napisan, vrhunska igralska predstava Ritlopa pa poskrbi za to, da je vsak prizor med Janom in Frenkom napet kot struna na kitari. Ko se že zdi, da bomo Frenka do konca zasovražili, ga film neverjetno humanizira in razkrije motiv za njegova dejanja.
Režija Alena Pavšarja je zelo dobra. Inovativno se igra s kamero in z veliko različnimi tehnikami približa dogajanje gledalcu. Ni enostavno programiranje prikazati starejši publiki. Mlajša večinoma razume vsaj osnove, za starejše pa to težko rečemo. V naši kino izkušnji se je zdelo, da prav vsak gledalec točno ve in razume kaj se dogaja. Za piko na i film podpira fantastična glasbena podlaga, ki je zagotovo ena boljših v slovenskem prostoru v zadnjih nekaj letih.
Scenarij si zada veliko nalogo. Občasno se skoraj zdi, da je na krožniku celo preveč, četudi je vse tam z najboljšimi nameni in ima svoj pomen, a za vse enostavno ni dovolj časa. Najbolj pomemben nauk filma, ki ga bo verjetno odnesla velika večina, je to, da je potrebno sprejemati drugačnost v vseh oblikah. Naj bo to zaradi kakšnega bolezenskega stanja ali barve kože, spola ali česa četrtega. Ne sodi knjige po platnici ni brez razloga eden najbolj znanih pregovorov in film lepo oriše njegov nauk. Strpna, obzirna in sočutna družba je nekaj, k čemur moramo kolektivno stremeti in filmi kot je Šepet metulja so iz tega razloga zelo pomembni, saj preko svoje zgodbe gledalce ozaveščajo in izobražujejo.
Ni pa to edini nauk tega filma. V primeru profesorja Frenka dobimo pogled iz prve vrste v dejanja osebe, ki si ni vzela dovolj časa za žalovanje in nepredelana čustva so prepogosto razlog za izbruhe jeze ter frustracije, katerih predmet so nato nič krivi posamezniki, ki jih to lahko življenjsko zaznamuje.
Film tudi odlično prikaže dober primer interdisciplinarnosti. Uspešno podjetje za svojo rast in razvoj poišče pomoč v akademski sferi in s tem nudi možnost rasti in razvoja mladim perspektivnim posameznikom. Ti so zato seveda hitro potisnjeni v svet odraslih, a tudi zato najdejo svoj smisel. Snemanje je potekalo na Šolskem centru Celje in sodelovali so številni dijaki, ki so dokazali, da pomanjkanje igralskih izkušenj ne vpliva nujno preveč na končni izdelek.
Še en pomemben nauk filma je to, da je potrebno slediti svoji strasti. Če nekaj resnično zelo radi počnete, namenite temu ves svoj čas in postanite odlični. Za nekatere je to programiranje, za druge šport, za tretje igranje instrumenta. Najstniška leta so ključna pri tem, da se najdemo kot osebe, ki bodo kmalu stopile v svet odraslih, ko bo šlo zares. Pri tem je zelo pomembna kvalitetna usmeritev pristojnih institucij in podpora naših najbližjih.
Šepet metulja je zelo dober film. Šepet metulja je slovenski film. Šepet metulja je zimzelena zgodba, ki je aktualna danes in bo aktualna tudi čez 50 let. Upamo na še več podobnih filmov s strani slovenske filmske industrije, saj ti pomembno sooblikujejo kolektivnost zavest in širijo pozitivno sporočilo.
Film Šepet metulja je na voljo v vseh večjih slovenskih kinematografih. Pojdite in si ga oglejte. Priporočamo ga prav vsem.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Pomembno sporočilo filma
- Zelo dobre igralske predstave
- Izvrstna glasbena podlaga
- Dobra režija Alena Pavšarja
MINUSI
- Preambiciozen scenarij
- Vidno pomanjkanje izkušenj nekaterih igralcev
