Recenzija: Polaščevalka
»Nepozabna filmska izkušnja«
- Nejc Feguš
- 17 junija, 2021
- 5:24 pop
Polaščevalka je vrhunsko izpeljan film z bizarnim konceptom režiserja Brandona Cronenberga. Zgodba sledi agentki, ki se za skrivno organizacijo preko možganskega vsadka transportira v telo drugih oseb. Njena naloga je ubiti tarčo za bogate kliente, ki so za to pripravljeni odšteti veliko denarja.
Že koncept možganskega čipa, ki lahko prevzame telo druge osebe, se sliši neverjetno. Temelji so odlično postavljeni in Brandon Cronenberg zna popeljati vse glavne vrednote filma v pravo smer. Polaščevalka Tasya Vos (Andrea Riseborough) je elitna agentka, ki v zadnjem času izgleda vse bolj distancirano in izgubljeno. Girder (Jennifer Jason Leigh) noče izgubiti svoje najboljše agentke, vendar večkrat poudari, naj ji zaupa, če se ne počuti dobro. Vse se zaplete pri novi tarči.
Film spada v kategorijo znanstvenofantastične skrivnostne grozljivke. V njem se ne bo našel vsak, saj gre za zelo bizarno zgodbo, a skozi celoten film režiser odlično drži suspenz s sodobnimi tehnikami. Oddaljeni in “narobe” postavljeni kadri nam velikokrat dajo neprijeten občutek. Barve v filmu so imenitne in so ena najbolj opaznih stvari. Glavna igralka v liku Tasye izvrstno prikaže čustva in je popolna izbira za to vlogo. V filmu je tudi sorazmerno znan Christopher Abbot, ki je ena glavnih tarč in se v svoji vlogi izredno izkaže.
Zgodba na začetku ni videti preveč zapletena, a nas režiser takoj zmede s čudnimi zapleti, ki pri gledalcu povzročijo praskanje po glavi (v pozitivnem smislu). Najbolj udaren je začetek, ki je akcijski in v kratkem času se zgodi veliko kaotičnih dogodkov. Prvi prizor takoj gledalca popelje v svet filma in na hitro povzame, kaj lahko pričakuje. To je misterioznost, zmeda, zapleti in veliko znanstvene fantastike. V filmu lahko tudi večkrat opazimo krvave in brutalne scene. To kaže na to, da gre pri Polaščevalki za bolj sodoben način grozljivke kot so klasični t.i. ‘jump-scari’.
Vrhunec filma je zagotovo boj med Vos in Tateom (Cristopher Abbot), ki je navdih za glavni plakat filma. Od mirnega in misterioznega začetka njunega “odnosa”, film konstantno dviga tempo do kaotičnega in pretresljivega vrha, kjer se zgodi toliko različnih dogodkov, da lahko gledalca mogoče celo preveč zmedejo. Namerno skakanje med kadri in časom to dodatno poudari.
Konec in razplet filma je mnogo gledalcev, vključno z menoj, šokiral. Po koncu filma boste o njem zagotovo razmišljali še nekaj dni. Čeprav film nima posebej velikega sporočila, v njem je večji poudarek na ‘zabavi’ gledalca, je koncept vseeno izveden skoraj do popolnosti. Ogled absolutno priporočamo, vendar se predhodno mentalno pripravite na unikatno izkušnjo.
Ocena 4/5
PLUSI
- Izjemna uporaba barv in kadrov
- Odlično izpeljan koncept
- Skrivnostnost in zapleti
MINUSI
- Občasno preveč informacij za gledalca
- Ne nosi pomembnega sporočila