Recenzija: Peti september
»Športna tragedija skozi novinarsko oko.«
-
- 7 marca, 2025
- 07:00
Že od začetka zgodovine olimpijskih iger je veljalo pravilo, da v času njihovega trajanja med še tako sprtimi državami vlada začasno premirje. Športni spektakel, ki je služil kot spomenik človeški vzdržljivosti, je tako nosil tudi pomembno družbeno sporočilo o nujnosti doseganja trajnega miru in reševanja konfliktov. Zato je bil svet usodnega septembra 1972 še toliko bolj v šoku, ko je olimpijske igre v Münchnu prekinila ena najhujših tragedij v zgodovini športa.
Olimpijske igre v Münchnu so za državo nosile močan pomen; s tem svečanim dogodkom si je namreč Nemčija želela dvigniti ugled v očeh svetovne javnosti, potem ko je bil ta močno načet zaradi grozot 2. svetovne vojne, ki jih je povzročil nacistični režim. Žal pa so bila prizadevanja države sesuta v trenutku, ko so 5. septembra v zgodnjih jutranjih urah v olimpijsko vas vdrli pripadniki palestinske organizacije Črni september in vzeli za talce ekipo izraelskih športnikov. Nekaj ur kasneje je bila izpeljana reševalna akcija, v kateri pa ke poleg pripadnikov Črnega septembra umrlo vseh enajstih zajetih izraelskih talcev.
O omenjeni tragediji je bilo posnetih že veliko dokumentarcev in igranih filmov, med slednjimi je najbolj poznana zgodovinska drama München v režiji Stevena Spielberga, ki je prikazovala skrivno akcijo izraelske vlade, ki je pooblastila svoje agente, da bi izsledili odgovorne za napad. Peti september, letošnji nominiranec za oskarja za izvirni scenarij, omenjeno tragedijo predstavi skozi oči ameriških novinarjev postaje ABC Sports, ki so dramo s talci spremljali v realnem času in poskrbeli za enega najbolj gledanih prenosov v živo v zgodovini televizije.
Film švicarskega režiserja Tima Fehlbauma spada v žanr t.i. pisarniških dram kot sta V žarišču in Frost/Nixon; večina dogajanje se odvije v notranjosti pisarn novinarjev in na hodnikih televizijske postaje ABC Sports, kjer se iz sekunde v sekudno sklepajo težke odločitve, vsi prisotni pa so prisiljeni nemočno spremljati dramo s talci, pri tem pa ohraniti integriteto in svoje poslanstvo, da gledalcem postreže z nefiltrirano resnico. Film je tako v prvi vrsti subtilna hvalnica poslanstvu novinarskega poklica, hkrati pa napet triler, ki uspe gledalca pritegniti z dovolj hitrim suspenzom, spretno montažo in pristnimi predstavami barvitega igralskega ansambla.
Edina težava, s katero se film Peti september sooča, je ta, da pokriva dogodek, ki je bil dosedaj že tolikokrat dokumentiran in obravnavan, da ga je skoraj nemogoče predstaviti iz še nevidenega zornega kota. Fehlbaum se s “prikazom” tragedije skozi novinarsko oko resda uspe izogniti generičnosti in neizrazitosti, vendar pa bi težko rekli, da film predstavi karkoli novega ali inovativnega. Iz tega sledi sklep, da je Peti september film, ki je pomemben bolj zaradi zgodovinskega dogajanja, iz katerega izhaja kot pa da bi serviral kakšne inovativne prijeme.
Peti september je v svojem bistvu klasična pisarniška drama, ki svoje delo opravi v skladu s pričakovanji, vendar pa jih nikoli ne uspe preseči, kar je “krivda” predvsem intezivne medijske pokritosti obravnavane tragedije. Kljub temu pa gre za napeto, odlično odigrano in z vidika sporočilnosti še vedno pretresljivo dramo, ki hkrati hvali moč novinarskega poklica kot tudi kritizira človeštvo in njegovo ujetost v začaran krog nasilja in maščevanja.
Film Peti september si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Pristne igralske predstave in dialogi
- Venomer napeto dogajanje
- Suveren prikaz požrtvovalnosti novinarskega poklica v ekstremnih situacijah
MINUSI
- Film z vsebinskega vidika ne prikaže ali pove kaj bistveno novega
Viri slik: KFOR, IMDB, High On Films, The New York Times
