Recenzija: Opica
»Absurdno, brutalno in zabavno«
Opica je najnovejša filmska adaptacija kratke zgodbe Stephena Kinga, ki združuje grozljivko in črni humor v krvavem spektaklu. Režiser Osgood Perkins je srhljivo zgodbo spretno priredil za veliko platno, s čimer bo zagotovo zadovoljil ljubitelje grozljivk, a verjetno ne bo pritegnil veliko novih oboževalcev.
Ena najbolj priljubljenih grozljivk lanskega leta je bil Zbiralec duš. Oz Perkins je takrat navdušil z napeto atmosfero in prefinjenim obvladovanjem suspenza, zato smo njegov naslednji projekt pričakovali z velikim zanimanjem. Na srečo nam ni bilo treba dolgo čakati – tukaj je Opica. Tokrat je svojo pozornost usmeril v Kingovo kratko zgodbo o zlovešči igrači – opici s cimbaloma, katere delovanje neizbežno vodi v smrtonosne posledice.
Film spremlja Hala Shelburna, moškega srednjih let, ki ga preganjajo travme iz otroštva. Kot otrok je bil priča vrsti nenavadnih in grozljivih smrti, ki so sledile zvokom igračke opice. Po vsakem njenem tolčenju po bobnih in činelah je nekdo umrl. Tako je »izginil« njegov oče, nato je pred očmi njegovega brata dvojčka umrla njuna mama, nato pa so sledile še druge, naključne, a srhljive smrti.
V prvi polovici filma spremljamo dogodke iz Halove in Billyjeve mladosti, nato pa se zgodba premakne v sedanjost – v leto 2024. Ko se srhljivi dogodki ponovijo, je Hal prisiljen soočiti se s svojo preteklostjo in poskušati zaustaviti prekletstvo, ki ga preganja že vse življenje.
V glavni vlogi blesti Theo James, ki odlično upodobi oba brata Shelburna v odrasli dobi. Očitno je, da je pri snemanju zelo užival, predvsem v najbolj krvavih prizorih. Mlajša igralca, ki upodobita Hala in Billyja v otroštvu, prav tako prepričljivo odigrata svoji vlogi. Tatiana Maslany kot njuna mama ponudi močno, a žal kratkotrajno predstavo, saj njen lik ne preživi dolgo.
Največja odlika Opice so brez dvoma odlično zasnovane in izvedene smrtne sekvence. Redkokdaj se zgodi, da se ob grozljivki toliko smejimo kot v tem primeru. Ključno vlogo pri tem igra montaža, ki je naravnost briljantna – s premišljenimi prehodi in nepričakovanimi prizori poskrbi za nepredvidljive trenutke, ki enako prestrašijo in zabavajo. Smrtne scene so neverjetno kreativne, brutalne in absurdno zabavne, pri čemer Perkins mojstrsko lovi ravnovesje med pretiravanjem in učinkovitostjo.
Film ne skopari s krvjo in nazornimi prizori, zato bodo ljubitelji slasherjev prišli na svoj račun. Nekateri prizori so izjemno intenzivni in bodo morda preveč za bolj občutljive gledalce, a za tiste, ki uživajo v ogabnih detajlih, bodo prav ti trenutki najbolj nepozabni.
Perkins se je znova dokazal in zdi se, da je žanr grozljivk našel novega princa teme. Njegova estetika in občutek za vzdušje močno spominjata na Hitchcockove klasike, kar potrjuje tudi njegov kratek igralski nastop v filmu. Glasbena podlaga dodatno stopnjuje napetost in učinkovito podpira dogajanje ter razpoloženje.
Film ne ponuja globoke zgodbe, a v ozadju se skriva pomembno sporočilo: soočenje s preteklimi demoni in iskanje notranjega miru sta nujna za osebno rast. Prav tako nas film vedno znova opominja na minljivost in nepredvidljivost življenja – nikoli ne vemo, kdaj se bo končalo, zato ga moramo izkoristiti v polnosti in ne prenašati lastnih travm na prihodnje generacije.
Opica je na voljo v vseh slovenskih kinematografih in jo toplo priporočamo ljubiteljem grozljivk. Če imate radi krvave, inovativne in hkrati zabavne grozljive filme, bo ta vsekakor prava izbira za vas.
Ocena: 3/5
PLUSI
- Odlične in inovativne smrtne sekvence
- Izvrstna montaža
- Prepričljiva igra Thea Jamesa
MINUSI
- Zgodba ni posebej izvirna
- Nekateri prizori morda preveč intenzivni za občutljive gledalce

