Recenzija: Odrešitev za začetnike
“Intimna satira o akvariju osamljenosti.”
-
Vid Šteh - 22 oktobra, 2024
- 17:00
Sonja Prosenc je ena od najbolj prepoznavnih filmark na Slovenskem, ki je opozorila nase s celovečercema Drevo in Zgodovina ljubezni, na malih ekranih pa je pustila močan vtis z nadaljevanko Trigrad, posrečeno kombinacijo mistične drame in noirovskega trilerja, v kateri sta v glavnih vlogah blestela Marko Mandić in Katarina Stegnar. Omenjeni igralski duet je s Prosenčevo sodeloval tudi pri njenem najnovejšem celovečercu, satirični komični drami Odrešitev za začetnike.
Film je navdihnil spomin iz režiserkinega otroštva, ko se je njeni družini sredi ceste pokvaril avtomobil, medtem ko se nihče od voznikov, ki se je peljal mimo, ni čutil dolžnega, da bi ustavil in družini ponudil pomoč. Kdo so ti ljudje, ki odvračajo pogled stran od tistih, ki potrebujejo pomoč? V času dveh odprtih vojn v Ukrajini in Palestini ter nikoli končani begunski krizi, ob katerih se zahodni svet znova zapira v svoj milnih mehurček ugodja in varnosti, se to vprašanje zdi še kako na mestu. In z njim se ukvarja tudi Prosenčeva v Odrešitvi za začetnike.
Tisti, ki obrnejo pogled stran, so tokrat člani premožne družine Kralj, ki kot pravljična bitja živijo v razkošni stekleni hiši sredi gozda in ohranjajo varno razdaljo od preostalega sveta. Oče Aleksander (Mandić) je faliran pisatelj, ki ga že več kot dve desetletji spremlja ustvarjalna blokada, hkrati pa si prizadeva, da bi njegovo družino izbrali za pot v vesolje, mama Olivija (Stegnar) je osebnostno hladna in vplivna galeristka, medtem ko njuna uporniška in jezikava hči Agata (Mila Bezjak) išče pozornost na vse možne načine. Njihov zdolgočaseni vsakdanjik pretreseta prihod Juliena (Aliocha Schneider), Aleksandrovega sina iz prejšnje zveze ter dogodek, ko na vrata njihove hiše potrka mlada družina, ki ji je zgorel avtomobil.
Odrešitev za začetnike na površju spominja na družbeno satiro, ki si za cilj vzame odkrito norčevanje iz nemoralnosti, plitkosti in slaboumja privilegiranih elit, vendar se Prosenčeva na srečo ne zadovolji s tako preprostim pristopom. Njen portret sveta bogatih in vplivnih je nenavadno sočuten in osrednje like ne obravnava kot bebave karikature, ampak kot ljudi, ki – tako kot marsikdo izmed nas – hrepeni po bližini in sreči, oboje pa želijo doseči z zatekanjem v pusti materializem in eksotične podvige kot je Aleksandrova goreča želja po potovanju v vesolje.
Liki, do katerih bi morali čutiti zgolj gnus, postanejo človeški po zaslugi odlično spisanega scenarija in znova čudovitih igralskih predstav Mandića kot Stegnarjeve, ki s svojo pogosto hladno in zadržano prezenco še vedno uspeta izraziti širok spekter čustev, ob katerih je moč vsaj približno razumeti, zakaj je položaj družine Kralj takšen kot je. Za še bolj prepričljivo vzdušje poskrbi tudi pričakovano izpiljena vizualna podoba, domiselni simbolizem ter atmosferična glasba dueta Silence, ki pa je tokrat za kanček preveč ponavljajoča.
Navkljub bolj sočutnemu pristopu do zgodbe in njenih likov pa Prosenčeva nikoli ne omehča satirične ostrine in še vedno obsoja mnoga dejanja glavnih likov, vendar se pri tem ne zateka v moraliziranje in sentimentalnost. Film ne podcenjuje gledalčeve inteligence in hkrati razvija s subtilnimi humornimi vložki, ki nikoli ne izpadejo prisiljeno. Filmu nekaj preglavic delajo zgolj razvlečenost, še posebej v zadnji tretjini, ko zgodba zapade v ponavljajoče vzorce, med igralci pa je Schneideredini, ki ne pusti globjega vtisa, saj njegov lik Juliena v primerjavi z ostalimi izpade nekoliko enodimenzionalno.
Odrešitev za začetnike je zaenkrat najbolj dostopen film Sonje Prosenc, vendar ta še vedno ostaja zvesta svojemu specifičnemu filmskemu jeziku, temu pa še doda piker družben komentar, ki se ne tiče zgolj privilegiranih, ampak vseh nas. Če ste tiste vrste gledalec, ki ima dovolj potrpljenja in se ne boji biti izzvan, se bo v svetu, ki ga Prosenčeva tokrat ponuja, znašel brez težav. Drugim pa priporočamo ogled bolj “komercialnih” družbenih satir kot sta Trikotnik žalosti in Parazit.
Film Odrešitev za začetnike si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5
PLUSI
- Odlični igralski predstavi Marka Mandića in Katarine Stegnar
- Čudovita vizualna podoba in simbolika
- Neobičajen smisel za humor
- Dobro izbrušen satirčni komentar
MINUSI
- Razvlečenost v zadnji tretjini
- Premalo izrazit Aliocha Schneider
- Ponavljajoča (četudi odlična) glasba