Recenzija: Mrtvaški prt
»Temačna meditacija izgube bližnjega.”
-
- 12 maja, 2025
- 12:00
Kanadski filmski mojster David Cronenberg je že od nekdaj filmar za izbrane okuse, ki je s svojim prepletanjem telesne groze, erotike in zloveščih vizij tehnološkega napredka pri gledalcu pogosto zbujal občutke nelagodja, strahu in gnusa. Skoraj vsak njegov film, pa naj bo to tehnotriler Videodrome (1983), pošastna grozljivka Muha (1986), eksperimentalna norost Goli obed (1991), erotična drama Trk (1995) ali surova kriminalna drama Senca preteklosti (2005), ustvari unikatno izkušnjo, ki ponudi veliko prostora za konkreten intelektualni napor. Njegov najnovejši celovečerec Mrtvaški prt, ki je premiero doživel na lanskem filmskem festivalu v Cannesu, ni nobena izjema.
Film sledi vdovcu in poslovnežu Karsh (Vincent Cassel), ki izumi revolucionarno tehnologijo GraveTech, ki uporabnikom omogoča, da preko mobilnih naprav v živo opazujejo svoje najbližje v njihovih grobovih. Karsh v ta namen na enem od svojih posestev zgradi manjše pokopališče, na katerega pa neke noči vdrejo neznanci in oskrunijo več grobov, med drugim tudi tega, ki pripada Kershevi pokojni ženi. Šokiran nad vandalizmom, se Karsh ob pomoči svojega svaka Mauryja (Guy Pearce) odpravi po poteh iskanja krivcev, pri tem pa naleti za velikansko mednarodno zaroto.
Mrtvaški prt je Cronenbergov najbolj oseben projekt v karieri, saj si ga je zamislil kot temačno meditacijo smrtnosti in prebolevanja ob izgubi žene Carolyn, ki je umrla leta 2017. V svojem značilno hladnem slogu Cronenberg skozi izviren koncept in s pomočjo ravno pravšnje mere emocij, humorja in suspenza pristopi do zgoraj omenjenih problematik na nepričakovano ganljiv in iskren način. V veliko pomoč so mu znova odlična igralska zasedba, kjer najbolj zasijeta Cassell in Diane Kruger, pričakovano izvrstna glasba Cronenbergovega stalnega sodelavca Howarda Shora in inteligentno spisan scenarij, ki konvencijam žanrov vohunskega trilerja in telesne grozljivke doda potrebno osebno noto.
Kaj Mrtvaški prt ločuje od te, da bi se pridružil Cronenbergovim klasikam? Verjetno najbolj opazna napaka je premalo izkoriščeni Guy Pearce, katerega lik ostaja rahlo nedodelan in pogosto vržen v ozadje. Med “šibkosti” filma pa lahko uvrstimo tudi to, da je tipično “cronenbergovski”, kar pomeni, da tistim, ki jim omenjeni filmar ni ravno pri srcu, v Mrtvaškem prtu ne bodo našli veliko razlogov za ogled. Nekatere gledalce bo verjetno zmotila tudi na trenutke precej zapletena zgodba, kateri je težko slediti, če si zraven niste pripravljeni delati zapiskov vseh imen in dogodkov.
Mrtvaški prt je tipičen Cronenbergov film, ki bo močno pisan na kožo njegovim dolgoletnim oboževalcem. Pri svojih 82. letih mojster ne kaže nobenih znakov kreativne utrujenosti in gledalcem še vedno zastavlja enako fascinantna kot tudi drzna vprašanja o temah, ki zadevajo vsakogar izmed nas. Film morebiti res zahteva veliko zbranosti in najverjetneje ni idealna izbira za Cronenbergove “začetnike”, toda pri današnji vse bolj neosebni in kozmetični filmski ponudbi je pomembno nameniti pozornost filmarjem, ki svoje delo opravljajo s strastjo do ustvarjanja.
Film Mrtvaški prt si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Odlični igralski predstavi Vincenta Cassella in Diane Kruger
- Izvrstna glasba
- Izviren in provokativen koncept z močnim osebnim sporočilom
- Napeta mešanica emocij, suspenza in celo humorja
MINUSI
- Premalo izkoriščeni Guy Pearce
- Filmu je na trenutke težko slediti
