Najbolj pomemben element poleg zgodbe v filmu, bi morali biti vizualni učinki, a tudi ti so bili izpeljani podpovprečno. Predvsem izrazi na obrazih so bili neprijetni in ponekod celo nenamerno komični. Film je v prvi polovici hotel izpasti zelo resen. Uspelo pa mu je ravno nasprotno, saj je bil videti kot klišejska grozljivka, ki se nato spreobrne v klasičen Marvelov film z akcijskimi prizori in komičnimi vložki – ti pa enostavno niso delovali. Film ni uspel ustvariti svoje identitete in nenehno je očitno navdih jemal iz drugih filmov, ki so bili v preteklosti uspešni. Zaradi tega je film deloval ekstremno nepovezano.
Jared Leto v glavni vlogi ni bil napačen, vseeno se zdi, da je bil solidna ali celo dobra izbira za ta lik. Nasproti mu je stal Matt Smith, ki je izpolnil svojo vlogo kot zlikovec. Večja težava je bila v akcijskih sekvencah, saj so hitro postale dolgočasne. Dve isti supermoči smo konstantno reciklirali in dobivali zelo podobne prizore. Počasni posnetki so bili dobro izvedeni do trenutka, ko so jih začeli že preveč uporabljati in so postali trivialni. Svetla točka filma je bila sicer ljubezensko zanimanje glavnega lika Martine Bancroft (Adria Arjona), ki bi si tudi zaslužila več prizorov z Letojem, preden se je zgodila nenadna povezava med njima.