Recenzija: Mank
»Bajna izkušnja za vse filmske navdušence.«
-
- 5 aprila, 2021
- 1:29 pop
Po sedmih letih se je na filmski sceni ponovno pojavil režiser David Fincher. Vsi poznamo klasike, kot so Fight Club, Se7en in Social Network, zato so bila pričakovanja za Manka gromozanska. V letu 2020 ni bilo veliko kakovostnih filmov in sanje, da bo Fincher končno prejel svoj kipec v kategoriji najboljšega režiserja, so vedno bližje. To bi mu lahko uspelo s filmom Mank, ki govori o scenaristu Hermanu J. Mankiewiczu (Gary Oldman). Film je poimenovan po njegovem vzdevku ‘Mank’. Hollywood vidimo skozi njegove oči, hkrati pa piše scenarij za znameniti film Citizen Kane.
Citizen Kane je bil za mnoge kritike najboljši film v tistem obdobju. Danes še vedno krožijo mnenja, da je film kos modernim mojstrovinam in velja za enega izmed najboljših filmov v zgodovini filmske industrije. Jack Fincher je začel s pisanjem scenarija in ni imel interesentov, da bi dokončali njegov projekt. Njegov sin David je takrat snemal svoj filmski prvenec Alien 3 in ni imel veliko izkušenj. Vrsto let kasneje se je odločil dokončati scenarij Manka in pripisati zasluge pokojnemu očetu.
Gary Oldman se je v vlogi Mankiewicza znašel odlično, kot se je tudi pričakovalo. Na ekranu je Oldman odlično prikazal delirije in zasvojenost z alkoholom glavnega lika. Izstopa pijani monolog, ki ga je imel na gala večerji pred ogromno vplivneži. Govoril je o moderni adaptaciji Don Kihota, a se je govor končal z neprijetnim spektaklom.
Pozornost v filmu je v vsaki sceni ukradla Amanda Seyfried. Marion Davies (Amanda Seyfried) je bila poročena s politikom in lastnikom največje medijske hiše rumenega tiska Williamom Hearstom. Zaradi vpliva Williama Hearsta, je dobivala veliko igralskih vlog, kljub temu da je režiserji niso preveč spoštovali. Amanda Seyfried je z izvrstno igro postala ena izmed favoritinj za zmago oskarja igralke v stranski vlogi.
Film se ni dovolj osredotočil na Orsona Wellesa (Tom Burke), režiserja filma Citizen Kane, ki je ena izmed najbolj karizmatičnih oseb v zgodovini filmske industrije. Wellesova navzočnost se pojavi le nekajkrat in ni precej pomembna za nadaljevanje zgodbe. Vizualno se je film s črno-belo estetiko približal Citizen Kaneu in vseskozi izjemno prikazal svet Hollywooda.
Pripovedovanje zgodbe je velikokrat izgubilo pot, saj je težko razločiti kaj je glavno sporočilo filma. Veliko se je pred izidom Manka poudarjala tematika Citizen Kanea, a ta ni bil veliko v ospredju. Bolj se je osredotočil na razmerje Manka s Hearstom in dogajanjem v Hollywoodu. Druge teme, ki so bile v ospredju, so okrevanje Manka od prometne nesreče in njegova zasvojenost z alkoholom. Na koncu filma je za svoje delo prejel potrditev pri ustvarjanju Citizen Kane, vendar se zdi, kot da gre za nepomembno podrobnost.
Film je na oskarjih prejel 10 nominacij (vse glavne kategorije). Najbolj pomembna je za najboljšega režiserja, kjer Fincher ni favorit in bo najbrž spet končal praznih rok. Pred sedmimi leti je izdal film Gone Girl, nato je bil aktiven v serijskih vodah. Mank je debitiral na platformi Netflix, ki je že stalnica za Fincherja in številne njegove serije ter filme.
Film je imel za seboj prevelika pričakovanja, da bi jih lahko ustrezno izpolnil. Kot velik oboževalec filmske industrije, filma Citizen Kane in Orsona Wellesa, moram reči, da je ogled filma imenitna izkušnja. Vseeno ga ne bi nujno priporočal osebam, ki jih ne zanimajo tematike, kot so Hollywood, Citizen Kane ali pisanje scenarija. Dober film, ki pa žal ni kos drugim vrhunskim filmom Fincherja.
Ocena: 4/5
Viri slik: Netflix, MentalFloss, IMDb, Netflix
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Vizualna estetika filma
- Amanda Seyfried se izkaže
- Produkcija in scenografija
MINUSI
- Preveč specifična tematika
- Premalo posvetitve Citizen Kaneu
- Manjka več Orson Wellesa
