Recenzija: Maestro
»Življenjska predstava Bradleyja Cooperja«
Maestro je nova biografska drama, ki predstavi življenje legendarnega ameriškega skladatelja Leonarda Bernsteina, enega največjih glasbenikov vseh časov. V velike čevlje je stopil Bradley Cooper, ki je hkrati tudi režiser filma. Ta se v veliki meri osredotoča na razmerje med Bernsteinom in njegovo ženo Felicio Montealegre, katero imenitno upodobi Carey Mulligan. Končni izdelek ni perfekten, a še vedno spada med boljše filme leta 2023 in bo resen igralec tudi na prihajajoči podelitvi oskarjev.
Bradley Cooper ima v zadnjih letih samo en cilj – dokazati vsem, da ni zgolj simpatični šarmer, temveč resen filmar. S svojim prvencem Zvezda je rojena je leta 2018 navdušil prav vse in kar pet let smo čakali njegov novi film. Po ogledu lahko rečemo, da bi ga Maestro moral dokončno zacementirati kot filmarja, ki ga je potrebno jemati še kako resno. Tudi v tem primeru je poleg režije prevzel še glavno vlogo in še bolj kot za kamero blesti pred njo.
Maestro je film, ki bi v preteklosti veljal za klasično »oskar vabo«. Priljubljen igralec se popolnoma preobrazi in upodobi enega največjih glasbenih ustvarjalcev vseh časov. Akademija je v preteklosti komaj čakala filme, ki so bili po eni strani poklon preteklosti, hkrati pa so pokazali veliko mero prefinjenosti, da za mnoge nezanimivo zgodbo približajo mlajši populaciji ter s tem ohranijo zapuščino ljudi, ki so orali ledino v umetnosti. Cooper se je lotil prav takšnega projekta in po ogledu lahko rečemo, da mu je v veliki meri uspelo doseči to, kar si je zadal.
Leonard Bernstein je v svetu glasbe dobro poznano ime. Skladatelj, dirigent, glasbenik, učitelj in še kaj bi se našlo. A film Maestro se ne osredotoča toliko na to, temveč ga v prvi vrsti predstavi kot partnerja, moža in očeta. Fokus filma je namreč na njegovem odnosu z ženo Felicio Montealegre, ki je pomembno vplivala na njegovo ustvarjanje. Bernstein je bil biseksualec, kar v 50. letih prejšnjega stoletja ni bilo nič nenavadnega. Kljub veliki ljubezni do Felicie, prav to predstavlja glavni konflikt filma, ki se razteza vse od leta 1943 pa do 1987.
Bradley Cooper je v ta projekt vložil vse. Dobrih pet let se je učil dirigirati, da bi čim bolj avtentično upodobil Bernsteina in to se vidi. Veliko pri tem pripomoreta tudi imenitna maska in ličenje. Bilo bi zelo presenetljivo, če ne poberejo vseh možnih nagrad, saj so uspeli vrhunsko naličiti vse glavne like in prav neverjetno je, da so uspeli tako dobro pokazati več kot 40-letni časovni skok. Cooper v glavni vlogi je fantastičen in ne bi bili šokirani, če končno uspe osvojiti prvega oskarja. V filmu je dobesedno bil Bernstein, ne samo njegova imitacija, izstopa pa prizor v stolnici Ely, ki je vrhunec filma in eden najboljših prizorov leta.
Carey Mulligan ni prav nič slabša od Cooperja. Na trenutke ga celo zasenči in tudi ona je zagotovo odigrala eno boljših predstav svoje kariere do zdaj. Brez najmanjšega dvoma jo pričakujemo v najožjem krogu favoritinj na prihajajočih oskarjih. Felicii daje šarm, toplino, naivnost in odločnost. Njun prepir na zahvalni dan je vsekakor eden najboljših prizorov filma, ki z gledalcem ostane še dolgo po tem.
Šibka točka filma je vsekakor zgodba. Zdi se, da so si ustvarjalci tukaj zadali nekoliko preveč. Če so scenografija, kostumografija in fotografija slike fantastični, tega ne moremo reči za scenarij. Ni točno jasno, kaj film želi povedati. Biografijo enega največjih ustvarjalcev vseh časov ali vpogled v njegovo ljubezensko življenje?
Največja kritika je, da po ogledu ne moremo reči, da lik poznamo bistveno bolje kot pred ogledom. Kaj ga žene k temu, da počne stvari, ki jih počne? Je to nagon? Brezmejni talent? Kak kompleks, zaradi katerega se mora vedno znova dokazovati? Preprosta razlaga bi bila, da je bila Felicia zanj idealna življenjska sopotnica, saj je znala zamižati na eno oko in mu pustiti, da je počel, kar se mu je zahotelo, a je jasno, da je prav to tudi razlog za počasen razpad njune zveze.
Glasbo v filmu je Cooper izbral lastnoročno. Namensko gledalcu servira številne uspešnice Bernsteina, da nam približa njegovo ustvarjanje in mentalno stanje v določenem obdobju njegovega življenja. Je bil Bernstein egocentričen? Absolutno. Težko ne bi bil, ko pa so ga pri 25. letih označili za čudežnega dečka. To pa ne spremeni dejstva, da je bil profesionalno sam svoj največji kritik in je v večni želji po (samo)dokazovanju žrtvoval tudi dobre odnose s svojimi najbližjimi, ko je vedno znova iskal dozo adrenalina.
Maestro je nepopoln, a še vedno zelo dober film ter vpogled v življenje enega največjih glasbenih ustvarjalcev vseh časov. V prvi vrsti služi kot odskočna deska Bradleyju Cooperju za pohod na oskarje in bo paradni konj Netflixa na prihajajočih podelitvah nagrad. Film bi priporočali vsem ljubiteljem biografskih dram. Ogled je možen izključno na platformi Netflix.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Fenomenalni Bradley Cooper
- Izvrstna Carey Mulligan
- Odlični scenografija in kostumografija
- Vrhunska maska in ličenje
- Zelo dobra režija in fotografija slike
MINUSI
- Preslabo definirana zgodba
