Recenzija: Ljubica

»Erotika in suspenz v popolni kombinaciji.«

Žanru erotičnih trilerjev se že lep čas ne piše nič dobrega. Filmi, ki so komibinirali seks in napetost, so svoj vrhunec dosegli v 80. in 90. letih z uspešnicami kot sta Usodna privlačnost in Prvinski nagon, s prihodom novih časov, ki so ob pogledu na razgaljena moška in ženska telesa zagnali moralno paniko in neskočne debate o eksplotaciji in objektiviziranju golote, pa je dotični žanr nekoliko zamrl. Sedaj, ko so se tudi filmski studiji naveličali klanjanja ekstremne politični korektnosti in moralnem “čiščenju”, pa smo priča počasni vrnitvi erotike v filmski mainstream, ki je dosedaj prinesla mešane rezultate.

Ob omembi besede erotični film bo večina gledalcev najprej pomislila na sicer strašansko zabavne smeti, ki predstavljajo svoje čase zelo uspešno trilogijo 50 odtenkov sive. Tokrat pa na srečo ne bo govora o teh otročjih in za lase privlečenih filmih, ampak o Ljubici, erotičnem trilerju v pravem pomenu besede, ki združi Nicole Kidman in Harrisa Dickinsona v mreži prevar, iger moči ter seksualne obsedenosti.  

Film ima za žanr erotičnih trilerjev precej predvidljiv zaplet; Romy, ambiciozna izvršna direktorica uspešnega podjetja ima navidez urejeno življenje z ljubečim možem (Antonio Banderas) in hčerkama, vendar pa je globoko v sebi spolno nepotešena in išče različne načine za dosego dolgo iskanega popolnega orgazma. Zato ni presenetljivo, da vrže oči na mladega pripravnika Samuela in se z njim spusti v strastno razmerje, kar začne puščati škodljive posledice tako v njenem kariernem kot zasebnem življenju. Kar sledi, je iskren vpogled v zapleteno in uničujočo dinamiko med glavnima junakoma, ki v svojih igricah tekmujeta za prevlado moči. 

Kar je pri filmu Ljubica najbolj impresivno, je to, da ohranja idealno mero erotičnega naboja in psihološke napetosti, ki za ohranjanje gledalčeve pozornosti ne potrebuje eksplicitne golote, ponižujočega nasilja ali melodramatičnih zasukov. Zgodba filma je morebiti predvidljiva in vodi tja, kamor gledalec pričakuje, toda na poti do cilja se film igra z žanrskimi klišeji, jih obrača na glavo in jim dodaja osvežujoče dimenzije. Uspeh filma tiči tudi v močni kemiji med Kidmanovo in Dickinsonom, katerih lika sta neverjetno človeška navkljub številnim napakam zelo všečna, saj med njima vedno vladata sporazumna volja in globoka naklonjenost. 

Težko bi rekli, kdaj smo nazadnje videli film, ki je odnose med moškimi in ženskami obravnaval na tako iskren način kot to počne Ljubica; Romy je močna ženska, ki pa kaže mnoge znake ranljivosti in zbeganosti, medtem ko Samuel ni še en toksični manipulator in sadist kot to radi prikazujejo v mnogih hollywoodskih filmih. Režiserka in scenaristka Halina Reijn, ki se je gledalci najbolj spomnimo po sicer povprečni grozljivki Bodies Bodies Bodies, se tokrat izkaže kot natančna, provokativna in inovativna filmarja, ki zna očarati širše občinstvo, ne da bi ob tem žrtvovala svojo unikatno vizijo. Ljubica je film za odrasle, ki razume svoje ciljno občinstvo in ga ne podcenjuje, hkrati pa dokaže, da je žanr erotičnih trilerjev vse prej kot (zgolj) cenena eksplotacija. 

Upamo, da Ljubica predstavlja veliko vrnitev vrsto let zanemarjenega in podcenjenega žanra erotičnih trilerjev. V današnjem času vse bolj zatohlih in konzervativnih družbenih pogledov ter zlagane politične korektnosti je osvežujoče videti film, ki si drzne biti hkrati seksi, poglobljen kot tudi prefinjeno provokativen. Na še več takšnih filmov! 

Film Ljubica si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov, priporočamo pa ga vsem ljubiteljem kvalitetnih erotičnih trilerjev.

Ocena: 4/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Močna kemija med odličnima Nicole Kidman in Harrisom Dickinsonom
  • Zrel in prizemljen prikaz odnosov med spoloma
  • Okusna kombinacija erotike in suspenza
  • Odličen izbor glasbe

MINUSI

  • Predvidljiva zaplet in razplet

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih