Recenzija: Klovn v koruznem polju
“Klanje za tik-tok generacijo.”
-
Vid Šteh - 11 junija, 2025
- 16:00
Eden od najbolj nadležnih filmskih trendov je prepričanje, da je za najstniško občinstvo vse dobro. Smiselna zgodba? Zanimivi liki? Subtilno in inteligentno posredovanje sporočil in komentarjev o svetu, v katerem živimo? Ah, škoda časa… mladi potrebujejo zgolj kopico ekstremnega nasilja, goloto ter like, katerih edini hobi je ta, da se zadevajo in popivajo. Zakaj bi se sploh trudili za občinstvo, ki po naših prepričanjih ni zahtevno? Rezultat takšne zgrešene mentalitete je med drugim tudi komični slasher Klovn v koruznem polju, za katerega bi bilo bolje, če bi ostal skrit v koruzi.
Za lažje razumevanje tega, kako len in nedomiseln je film, je že dovolj, če na kratko opišemo njegovo vsebino. Glavna junakinja je Quinn, ki je osamljena in venomer v črno nadeta najstnica, ki ji je pred kratkim – da, uganili ste! – umrla mama, se ne razume s – da, tudi to ste uganili! – svojim pretirano zaščitniškim očetom in ob vselitvi v novo mesto nemudoma vrže oči na – da, tudi v tretje ste uganili! – lokalnega uporniškega lepotca, ki ima toliko osebnostne globine kot počen balon. Dolgočasno dogajanje nekoliko poživi prihod mestne maskote, klovna Frenda, za katerega pa se izkaže, da je morilec, ki že vrsto let preži na najstnike.
Zakaj Frendo to počne? Kdo se v resnici skriva za klovnovo masko? Kakšna usoda čaka naše junake? Iskreno povedano; koga briga. Klovn v koruznem polju ni slab film, ampak še nekaj hujšega od tega; agresivno povprečen. Film, ki funkcionira kot lena enciklopedija vseh možnih klišejev iz modernih “slasherjev”, namenjenih mlajšemu občinstvu. Film brez jasne identitete in cilja, ki sicer želi obračati na glavo določene žanrske konvencije, vendar ti poskusi povečini ne vodijo v nič oprejemljivega ali za zgodbo pomembnega. Dober primer slednejga je (POZOR: sledi kratko razkritje vsebine) razkritje, da je Quinin uporniški fant v resnici gej, kar je v zgodbo vrženo bolj zaradi lepšega kot pa da bi imeli kakršnokoli smiselno povezavo z dogajanjem.
Film sicer postreže z nekaterimi duhovitimi trenutki, še posebej v drugi polovici, ko je v ospredju bolj akcija kot pa spremljanje dolgočasnih likov in njihovih melodramatičnih življenjskih kriz, hkrati pa je z vidika slasherja v filmu prisotno dovolj absurdnega nasilja in gravža, ki bo zadovoljil sicer najbolj nezahtevne oboževalce žanra. To pa je tudi vse, kar bi v filmu lahko izpostavili kot prednost.
Verjetno največja ironija filma pa je njegovo sporočilo o medgeneracijskem razkolu in predvsem, kako starejši ljudje ne dajejo priložnosti mlajšim in jih dojemajo kot praznoglave hedoniste, nezmožne kritičnega razmišljanja. Na papirju se takšno sporočilo zdi vzpodbudno, toda v primeru Klovna v koruznem polju ga ni mogoče jemati niti malo resno, saj so v njih mladi portretirani kot ravno to; kot razvajena mularija, ki večino časa popiva, se zadeva, prepira s starši in objavlja neokusne šale na račun svojih učiteljev na družabnih omrežjih. Film tako na nek čuden način pričakuje, da bomo s takšnimi liki sočustvovali, četudi si bo večina gledalcev prej želela, da bi jih naslovni klovn čimprej poslal v večna lovišča.
Klovn v koruznem polju s svojo splošno generičnostjo in nedomiselnostjo cilja zgolj na nezahtevno mlajše občinstvo s kronično nizkim pragom pozornosti, ki filme dojema zgolj kot sredstvo za preganjanje dolgčasa me čakanjem na nov posnetek njihovega najljubšega tik-tok vplivneža. S tega vidika je film delno uspešen, se je pa vredno vprašati, če je to res edino, kar si mlajše generacije gledalcev zaslužijo.
Film Klovn v koruznem polju si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 2/5
PLUSI
- Občasno posrečene šale
- Nekaj zabavnih trenutkov klanja
MINUSI
- Film je enciklopedija vseh možnih klišejev, značilnih za slasherje
- Prazni in / ali dolgočasni liki
- Nedodelana zgodba
- Konfliktno sporočilo filma