Recenzija: Kapa
»Prvi slovenski božični film, ki je mnogo več kot to«
-
Nikola Feguš - 24 novembra, 2022
- 6:00 dop
Kapa je prvi slovenski božični film, ki bo ogrel vaše srce in vam pričaral nasmeh na obraz. Kljub temu, da je primarno namenjen mlajši populaciji, bodo v njem uživali tudi starejši, saj obravnava precej odrasle teme. Film večkrat poskrbi za samorefleksijo in samoevalvacijo, kar ga dela večplastnega in kvalitetnega. V osrčju zgodbe sta zelo dobri predstavi mladih igralcev, ki sta si že v rosnih letih s svojo igro na široko odprla vrata v slovenski svet estrade.
Režiser Slobodan Maksimović je v našem prostoru dobro znano ime. Njegov prvi celovečerec, družbenokritična komedija Hvala za Sunderland, je leta 2012 prejel vesno za najboljši slovenski film. Tudi s svojim drugim filmom, Nika, je požel številne uspehe. Preden se je lotil tretjega celovečerca, je režiral vsem znano serijo Primeri inšpektorja Vrenka, zdaj pa je spet v filmskih vodah. Ponovno je pokazal čut za mladinske zgodbe, saj mu je uspelo pričarati simpatično zgodbo Erika in Lučke, ki ju usoda nepričakovano združi, božična noč pa za vedno poveže.
Film Kapa govori o Eriku in Lučki ter njunem doživljanju božiča. Devetletni deček je sirota, saj mora zaradi problematičnih staršev živeti v mladinskem domu. V svojem srcu verjame, da sta se njegova starša poboljšala in njegova edina božična želja je, da bi šel domov. Namesto tega je izžreban, da božič preživi pri dobrodelni premožni družini, ki ima sedemletno hčerko Lučko. S punčko si na prvi pogled ne bi mogla biti bolj različna, a ko sredi noči v dnevni sobi zalotita Božička se njuna pustolovščina šele dobro začne.
Srce filma sta zelo dobri predstavi mladih igralcev, Gaja Črniča in Kaje Podreberšek. Oba lika v slabi uri in pol doživita precejšnjo osebnostno rast, ki se glede na dogodke zdi organska in smiselna. Na prvi pogled sta si diametralno nasprotna. Erik je tih fant, žal navajen medvrstniškega nasilja, zato se drži bolj zase in se težko oz. redko komurkoli odpre. Lučka je na prvi pogled tipična razvajena edinka iz premožne družine. Navajena je dobiti vse, kar si zaželi in njena velika želja ta božič je psiček.
Scenarij omogoča, da počasi lupimo plast po plast in preko njune zgodbe pridemo do bistva božiča. Oba glavna lika se namreč ponoči zapleteta v božično avanturo sredi Ljubljane in poskušata sama poskrbeti za to, da se njune želje uresničijo. S tem se jima odprejo oči in jasno je videti, da se spreminjata. Zagotovo najbolj izstopa obisk Erika pri starših, ki vas bo zabodel direktno v srce. Lučki je v nekaj sekundah jasno, da njeno privilegirano življenje ni samoumevno in njen odnos do Erika se povsem spremeni. Kemija med igralcema je boljša kot v kateremkoli visoko-proračunskem filmu, ki si to obupno želi doseči.
Režija je zelo dobra. Vidi se, da so film snemali v času pandemije, saj je bila Ljubljana prazna, kar je ponudilo edinstvene možnosti. Slobodan Maksimović je povedal, da se jim je »mesto ponudilo kot najlepši filmski studio«, kar brez dvoma drži. Snemanje je bilo naporno in je trajalo več mesecev, saj v filmskem svetu za delo z otroki veljajo posebna pravila. Pohvaliti velja celotno ekipo, saj so prav vsi svoje delo odlično opravili.
Scenografija je izredno lepa. Luksuzno stanovanje sredi Ljubljane je idilično, kot tudi Ljubljana sama, mladinski dom pa je prav tako precej realno prikazan. Glasba je lepo umeščena in dobro podpira zgodbo za čustveni učinek. Montaža je gladka in film zelo lepo teče. Ni nepotrebnega balasta in trajanje filma je idealno za (pre)kratek razpon pozornosti današnje mladine.
Večjih minusov ni. Če bi že morali kaj izpostaviti, je to, da je zgodba precej predvidljiva. Mogoče bi si želeli tudi malo več časa preživeti v mladinskem domu, da bolje spoznamo zanimive zgodbe zaposlenih in ostalih otrok. Brez najmanjšega dvoma bi se dalo posneti miniserijo zgolj o mladinskem domu in prikazati številne (žalostne) zgodbe otrok, ki so pristali tam, kot tudi potrpežljivih mentoric in mentorjev, ki skrbijo, da se mladina počuti zaželeno in ljubljeno. Mi bi si jo zagotovo ogledali.
Film bi priporočali vsem ljubiteljem slovenskega filma in mladinskih zgodb, kot tudi tistim, ki imajo radi filme o božiču ter ganljive zgodbe.
Kapa se trenutno predvaja v večjih slovenskih kinematografih. Pojdite in si ga oglejte ter pripeljite tudi svoje otroke, sorodnike in znance. Priporočajte ga dalje, saj je pomembno podpirati slovenski film in naše filmske ustvarjalce.
Ocena: 4/5
PLUSI
- Izvrstni predstavi glavnih likov
- Zelo dobra režija
- Simpatična in večplastna zgodba
- Lepa scenografija in kvalitetna montaža
MINUSI
- Predvidljiva zgodba
Viri slik: Kapa film galerija