Recenzija: Joker: Norost v dvoje
»Phoenix ponovno na prestolu glavnih igralcev«
Pa smo ga dobili. Želeli ali ne, nadaljevanje Jokerja: Norost v dvoje, oziroma Joker: Folie à Deux, režiserja Todda Phillipsa je končno prišel na velika filmska platna in nas kljub negotovosti pred izidom uspešno navdušil v številnih vidikih. Po ogledu lahko rečemo, da so nekateri pomisleki o nadaljevanju bili upravičeni, drugi niti ne, in ne glede na vse smo dobili spodobno nadaljevanje, ki mu nekoliko zmanjka, da bi doseglo življenjsko predstavo Phoenixa in briljanco karakterne študije svojega predhodnika.
Vsi smo bili presenečeni, ko so napovedali nadaljevanje filma Joker. Še bolj presenečeni smo bili ob informaciji, da bo nadaljevanje muzikal, v katerem bo ob boku glavnega igralca Joaquina Phoenixa nastopila tudi izjemna pevka in igralka Lady Gaga. V drugem delu, ki je neposredno nadaljevanje prvega filma, spremljamo Arthurja Flecka (Joaquin Phoenix), ki se bori s svojo dvojno identiteto in nazivom Joker. Med reševanjem svojih težav in čakanjem na sojenje zaradi preteklih umorov naleti na Lee Quinzel (Lady Gaga), s katero se tesno poveže. Med iskanjem prave ljubezni pa se v njem prebudi tudi ljubezen do glasbe.
Najprej moramo spregovoriti o glavnem anti-junaku v tej zgodbi, Arthurju Flecku, in igralski predstavi Joaquina Phoenixa, ki je, tako kot v prvem filmu, vrhunska. Njegova igra nikoli ne razočara in tudi tokrat nas je pustil brez besed, toda manjša težava nastane pri glasbenih vložkih. Joaquin Phoenix je sicer že v filmu Walk The Line, kjer je upodobil glasbenika Johnnyja Casha, dokazal svojo igralsko širino in nas prepričal, da lahko ob odlični usmeritvi glasbeno impresionira, a v nadaljevanju Jokerja mu je v tem pogledu nekoliko zmanjkalo. Imamo kar nekaj solo glasbenih vložkov, ki so bili izredno uspešni, vendar se z Lady Gaga ni mogel kosati.
Glasbeni potencial Lady Gage je bil s strani režiserja izredno dobro izkoriščen, a Phoenix je v določenih prizorih proti njej negativno izstopal. Mnogi smo pričakovali persono Harley Quinn, ki v liku Lee ni bila tako razvidna, kar je verjetno mnoge oboževalce Harley globoko razočaralo. Z vidika širšega občinstva in komercializacije pa razumemo, zakaj se je Phillips odločil za Gago in takšno upodobitev lika, ki je bila na koncu vseeno učinkovita.
Nadaljevanje ne more stati samo zase (pogledati morate prvi del) in razvlečena dolžina filma, predvsem segment s sojenjem na sodišču, bo za mnoge preveč, če niste dovolj investirani v lik Arthurja ali njegovo dogajanje. Prijetna novost v filmu je Harvey Dent (Harry Lawtey), ki deluje v vlogi Fleckovega nasprotnika na sodišču. Vse skupaj je bilo izpeljano solidno, vendar smo že videli številne filme, ki vključujejo enako tehniko na istem ali višjem nivoju. Večkrat opazimo paralele iz prvega filma, ki so najbolj očitne v prizoru, ko je Arthur večkrat prilepljen na okno avtomobila, kar je odličen dodatek.
Oskarjevec Phoenix in njegova upodobitev lika Arthurja sta si v prvem filmu Joker prislužila prestižni kipec za najboljšega igralca v glavni vlogi na podelitvi oskarjev. Zaradi tega smo pričakovali, da bo režiser Phoenixu tudi tokrat namenil kakšen prizor vreden oskarja. To se zgodi, ko stopimo v misli Arthurja med sojenjem in se začne odlična, a nasilna glasbena točka. S tem prizorom lahko na kratko opišemo celoten film in dodano vrednost nadaljevanja.
Glasbeni vložki muzikala so ves čas zanimivi in s strani režiserja ne gre za drastično eksperimentiranje, kot se je napovedovalo. Pričakujete lahko povsem klasični žanrski film in strukturo vsakega komercialnega muzikala. Vredno je omeniti tudi izbiro glasbe, ki je bila izjemna že v prvem delu, in tudi tokrat so se nekatere skladbe vrnile, poleg tega pa je Phillips uspešno dodal še nekaj draguljev.
Poigravanje s svetlobo in statičnimi kadri je prav tako ena od močnih točk režiserja, ki nas je z določenimi slikami in kadri vsekakor osupnil. Še ena zanimiva odločitev Phillipsa, ki vas bo pustila ugibati, je dvoumen konec, s katerim zaključimo celotno zgodbo. Vredno je spomniti, da je bila zgodba Arthurja v prvem delu predstavljena kot tragedija in film vse do konca gradi v to smer.
Joker: Norost v dvoje je vsekakor film, ki bo razdvajal mnenja občinstva. Za nekatere bo odlično nadaljevanje, za druge pa dolgočasen in nepotreben. Priporočamo, da si ustvarite svoje mnenje. Mi smo po ogledu nadvse zadovoljni. Film je na voljo v vseh večjih slovenskih kinematografih.
Ocena: 4/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Vselej odličen Joaquin Phoenix
- Izkoriščen glasbeni potencial Lady Gage
- Soliden muzikal in odlična izbira glasbe
- Lik Harveyja Denta
MINUSI
- Razvlečen film (Sojenje Flecku)
- Phoenixovi podpovprečni glasbeni vložki
- Gaga ni Harley Quinn
